Razstava tedna: Mojstrovine Pinakoteke Praškega gradu

Galerija slik Praškega gradu sodi med redke primere umetniških zbirk v Evropi, ki kontinuirano obstajajo vse do danes 

V Narodni galeriji v Ljubljani bo od 1. oktobra 2020 do 3. januarja 2021 na ogled razstava Mojstrovine Pinakoteke Praškega gradu, na kateri bo razstavljenih več kot petdeset del (slike, kipi, zlatarski izdelki) iz zbirke Rudolfa II. in njegovih naslednikov, ki so delo zgodnjih nizozemskih, flamskih, nemških in italijanskih slikarjev, kot so Lucas Cranach, Hans von Aachen, Hans Holbein, Tizian, Paolo Veronese, Jacopo Tintoretto, Guido Reni, Peter Paul Rubens in drugi.

Galerija slik Praškega gradu sodi med redke primere umetniških zbirk v Evropi, ki kontinuirano obstajajo že vrsto stoletij vse do danes. V njen obstoj in usodo so se vidno vtisnili dramatični dogodki češke in evropske zgodovine. Cesar Rudolf II. je veljal za strastnega zbiratelja, toda njegov cilj ni bilo neskončno kopičenje izjemnih, zanimivih, redkih ali bizarnih objektov. Zanimalo ga je vse, kar sta ustvarila narava in človek na področju umetnosti in obrtništva.

Vojna, ki je zajela Evropo po Rudolfovi smrti, je pustila pečat tudi na zbirki. Vse, kar ni bilo odpeljano na Dunaj, je zajela švedska vojska. Ta je leta 1648 na željo kraljice Kristine iz praške cesarske zbirke odpeljala nekatere dragocene slike in kipe. Leta 1650 so v galeriji ostali samo še prazni okvirji in poškodovane slike. Zakladniku Miseroniju jih je nekaj vendarle uspelo skriti pred Švedi in jih zatem vrniti v Galerijo slik. Te so z novimi pridobitvami, ki jih je za Ferdinanda III. na dražbi zbirke lorda Buckinghamskega v Antwerpnu leta 1650 kupil nadvojvoda Leopold Viljem, sestavljale obnovljeno Galerijo slik.

Vojna, ki je zajela Evropo po Rudolfovi smrti, je pustila pečat tudi na zbirki. Vse, kar ni bilo odpeljano na Dunaj, je zajela švedska vojska.

Tudi zatem so z odvozi na Dunaj, spremembami namenskosti prostorov v času Marije Terezije, odprodajami in licitacijo kabineta umetnin na javni dražbi leta 1782 iz zbirke odhajala najpomembnejša dela, Svojevrstno usodo je zbirka doživljala tudi v času Češkoslovaške republike in med političnimi spremembami po 2. svetovni vojni.

Šele po skrbnih preiskavah in rekonstrukciji prostorov iz časa Rudolfa II. so leta 1965 najlepša dela razstavili v novoodprti Galeriji slik Praškega gradu. Od tedaj so javnosti na ogled mojstrovine zgodnjih nizozemskih slikarjev, Tizianova dela, umetnine Paola Veroneseja, Jacopa Tintoretta, družine Bassano, Domenica Fettija, Guida Renija, Lucasa Cranacha st., Hansa Holbeina ml., Johanna Heinricha Schönfelda, Petra Paula Rubensa in številnih drugih.