Srečanje dveh, ki nista člana SDS, ker je trenutno za SDS bolje, da nista člana SDS

Dobri ljudje na vasi

Čas je, da vodjo vladne svetovalne skupine za covid19 Bojano Beović spoznamo bolj osebno, je bil stavek, s katerim je Jože Možina napovedal obetaven intervju. Dr. Beovićeva je res zanimiva, res je delala v svojem življenju zanimive raziskave, in dober novinar bi jo lahko zdaj, ko jo vsi poslušamo, pripravil, da nam kar bolj podrobnega pove o svetu teh bitjic z neverjetno močjo. A Možina se tudi tokrat ni pripravil na intervju. Ni si prebral nič o njenem delu, ni se pogovoril z njenimi kolegi, da bi kaj izvedel o virusih in bakterijah, pa njihovi odpornosti proti antibiotikom. Možina bi lahko pokazal, da je Beovićeva res svetovni format strokovnjaka, kot se je o njej izrazil dr. Matej Cimerman.

Ampak Možina je imel drugo misijo. Tako jo je spraševal o stanju epidemije, šla sta skozi vsa vprašanja, na katera Bojana Beović odgovori vsaj trikrat na teden, celo v enakem vrstnem redu. Morda bi celo lahko rekli, zakaj pa ne, zdaj je res čas, ko je res treba ob vseh priložnostih ponavljati vse o covid-19.

A dve točki pogovora velja izpostaviti. Najprej se je Možina dotaknil – res le dotaknil – njenega članstva v SDS, dveh mandatov v ljubljanski skupščini in dveh kandidatur za poslanko SDS. Vsak novinar bi Beovićevo seveda vprašal, zakaj je po vseh teh letih izstopila iz SDS, zakaj so se razšli in še zlasti, kako to, da ji Janša še vedno zaupa. A sta se Možina in Beovićeva temu seveda izognila, ker oba vesta, da gre zgolj za igro. Seveda Možina ni vprašal, ali je mar iz stranke izstopila le zato, ker kot aktivna političarka SDS težko kandidira za predsednico Zdravniške zbornice Slovenije.

In potem jo Možina zapelje na področje, kjer se Beovićeva nehote in brez potrebe razkrije. Možina takole zastavi vprašanje: rojeni ste v Ljubljani, ste Ljubljančanka, vendar živite pri Škofji Loki v eni vasi (naj na tej točki še enkrat rečemo, da bi se Možina lahko na intervju pripravil, Reteče je ime te vasi). In nato Možina nadaljuje: kakšno pa je dojemanje teh težav, s katerimi se sedaj sooča Slovenija, kakšna je razlika med tem, kako to dojemajo v velikih mestih, kot je Ljubljana, in na podeželju? Vtis, je, da ljudje na podeželju bolj disciplinirano ravnajo? In Beovićeva seveda pove tisto, kar v takih primerih reče vsak čistokrven esdeesovec: »Mislim, da je razumevanje razmer na podeželju nekako boljše, da se na podeželju živi za neke vrednote, morda idealiziram, ker sem se preselila pred kratkim, nekako bližje nečemu, ne bom rekla dobremu ali slabemu, ampak tistemu, kar človeka vleče v pozitivno smer. V mestu je več ljudi skupaj, v množici se vedno znajdejo ljudje, ki razmišljajo drugače.« Dobra in slaba Slovenija. Po tej točki sta seveda udarila še po kolesarjih itd. Možina jo je zapeljeval, ona je sledila.

No, morda pa je Možini vendarle uspelo pokazati Beovićevo tudi bolj osebno? Tega verjetno ni hotel, le zadržati se ni zmogel.