Džungla med štirimi stenami

Če bodo fikusi, monstere in taščini jeziki, s katerimi ste okrasili dnevno sobo, zaradi zanemarjanja ali pretirane nege začeli kazati prve znake umiranja, se lahko za napotke o pravilni oskrbi sobnih rastlin obrnete na splet. Po nekaj seansah guglanja vam bodo pametni algoritmi, ki sledijo vsaki vaši spletni pustolovščini, začeli ponujati različne izdelke, povezane s sodobno manijo zbiranja lončnic. Med podrsavanjem po zaslonu pametnega telefona se bo na primer pojavil oglas za majico, ki jo krasi napis »Proud plant mom«, torej »Ponosna mama rastlin«; le nekaj klikov stran boste od tega, da bodo celo naključni mimoidoči vedeli, da v duhu milenijskega načina življenja namesto otrok rajši vzgajate lončnice. Morda pa bo objave na vašem najljubšem spletnem družabnem omrežju popestril tarčni oglas kakega plantfluencerja, torej spletnega »vplivneža«, ki nekajdesettisočglavo občinstvo, med katerim je vse polno navdušencev nad sobno botaniko, dan za dnem razveseljuje z deljenjem nasvetov o zalivanju, obrezovanju in presajanju sobnih rastlin.

Ponosne mame rastlin, plantfluencerji, ključnik #monsteramonday (monsterini ponedeljki), spletni klubi ljubiteljev rastlin in spletne dražbe redkih lončnic so znamenja vse bolj priljubljenega trenda zbiranja sobnih rastlin, ki se je zadnja leta predvsem med mladimi ob pomoči družabnih omrežij razrasel v pravo manijo. Prejšnji mesec je novozelandski navdušenec nad redkimi lončnicami podrl rekord in na spletni dražbi odštel skoraj pet tisoč evrov za čudovit primerek rastline minime variegate, ki jo zaradi genetske mutacije poleg zelenih odtenkov krasijo tudi rumeni. Pred tem je imela rekord hoya verticillata variegata, ki jo je nekdo kupil za dobrih 3500 evrov. Na spletni strani, na kateri sta potekali dražbi omenjenih eksotičnih rastlin, so v zadnjih petih letih imeli 2542-odstotno rast prometa.

A ne zgolj pri fanatičnih zbiralcih s preglobokimi žepi, tudi pri navadnih (pretežno mladih) smrtnikih je zbirka lončnic danes skoraj nujen dodatek k suhoparnemu pohištvu. To sta opazili tudi Tilyen Mucik in Tjaša Jarc, ljubiteljici sobnih rastlin. V naraščajočem trendu sta prepoznali poslovno priložnost in ustanovili platformo Džungla, našo prvo spletno trgovino z rastlinami, ki ponuja tudi dostavo na dom. Spletno trgovino sta postavili prav v času pandemije koronavirusne bolezni, ko se je zanimanje za sobne rastline zaradi stalnega bivanja med štirimi stenami po vsem svetu še dodatno okrepilo. Kot sta povedali, se je »zanimanje za sobne rastline v času koronavirusa izjemno povečalo. To vidimo že iz podatkov na spletni strani Google Trends, kjer je iskanje pojma ’indoor plants’ [sobne rastline, op. p.] doseglo vrhunec tretji teden maja letos. Število iskanj se je povečalo za več kot dvakrat v primerjavi z istim obdobjem lani.«

Ključno vlogo pri razcvetu navdušenja nad lončnicami igrajo urbanizacija, družabna omrežja, milenijski odpor do vzgajanja otrok in čedalje večja obsedenost s tako imenovano kulturo wellnessa.

A koronavirus seveda ni poglavitni vzrok za povečanje priljubljenosti sobnih rastlin, saj ga opažamo že zadnjih nekaj let. Ključno vlogo pri tem igrajo urbanizacija, družabna omrežja, milenijski odpor do vzgajanja otrok in čedalje večja obsedenost s tako imenovano kulturo wellnessa. Jasno je, da so taščini jeziki in njihovi rastlinski pajdaši z nami že od nekdaj, da so jih kopičili že naši starši in tudi njihovi, a danes je – kot opažata mami Džungle – razlika predvsem v tem, »da zdaj obstajajo družabna omrežja, ki so to obsesijo še dodatno pospešila. Seveda pa ni zanemarljivo niti, da imamo v sebi močan nagon po skrbi za nekaj in vzgajanju nečesa. Sedanje generacije se veliko pozneje odločajo za otroke, prav tako nimamo možnosti imeti svojih vrtov, hiš itd., tako delamo nekakšne kompromise in iščemo nadomestke.« Tej ugotovitvi pritrjuje misel, ki jo je priljubljena plantfluencerka Alice Vincent izrekla za časnik The Guardian: »Milenijci nimamo nastanitvene in finančne varnosti, kakršno so imeli naši starši. Odrastemo počasneje, a to ne pomeni, da se ne želimo povezovati oziroma česa negovati,« pravi.

Družabna omrežja, še posebej Pinterest in Instagram, so poleg množično obiskanih profilov plantfluencerjev polna objav zbiralcev rastlin, ki se vsak dan bahajo s svojimi botaničnimi ulovi in estetiziranimi postavitvami rastlin v lično opremljenih stanovanjih. Ravno to je pripravilo teren za razcvet celotne panoge. Tilyen Mucik in Tjaša Jarc v tem kontekstu ugotavljata, da so »babice in mame včasih kofetkale pri sosedah in poslušale o novih lončnicah in balkonskem cvetju, danes pa to prek Facebooka in Instagrama delimo kar z vsemi«. Tudi v našem lokalnem mikrokozmosu obstajajo spletne skupnosti, namenjene ljubiteljem rastlin: že lokalna Facebookova skupina, namenjena izmenjavi potaknjencev, šteje skoraj 11 tisoč članov.