Program vlaganj v zdravstvo, socialo in razvoj

Jože P. Damijan pravi, da se za mandatarja ni ponudil, ampak je na opozicijske stranke s skupino državljank in državljanov naslovil pobudo za poenotenje. »Nisem mogel gledati proč, ko se razgrajujejo temelji naše države. Ko se izkorišča najhujša svetovna kriza po drugi svetovni vojni kot dimna zavesa, za katero poskuša oblast demontirati našo ustavno ureditev, si podrediti medije, organe pregona in regulatorje trga.« Je pa bil ob tem pripravljen prevzeti mesto predsednika vlade, saj je v Sloveniji »vse preveč pripravljenosti pozivati druge k akciji in premalo pripravljenosti, da bi sami prevzeli odgovornost in se izpostavili«.

Njegovo pobudo za ustanovitev Koalicije ustavnega loka so podprli Spomenka Hribar, Pavle Gantar, Boris A. Novak, Arjan Pregl, Barbara Rajgelj, Slavko Splichal, Niko Toš in Slavoj Žižek. V besedilu pobude so zapisali, da je treba ukrepati zdaj in takoj, če želimo preprečiti zdrs Slovenije v iliberalno demokracijo in pot brez povratka: »Demokratična Republika Slovenija je nastala kot plod neutrudnih prizadevanj številnih naprednih generacij. Nihče, prav nihče – ne oseba ne politična tvorba – nima niti pravice niti mandata, da jih samovoljno prireja, zanika, izpodriva ali nadomešča.«

Zaradi tega želijo podpisniki spodbuditi vse politične sile, ki prepoznavajo jasno in neposredno nevarnost uresničitve grozečega scenarija, da se povežejo in pripravijo konstruktivno nezaupnico, »s katero bo vzpostavljena ustavi in zakonom zavezana, kompetentna, kulturna in spoštljiva vlada, ki bo Slovenijo v času predsedovanja Evropski uniji vrnila in utrdila v evropsko orbito, iz katere se je v zadnjem obdobju začela oddaljevati.« Podpisniki so poleg načelne zaveze začrtali tudi program, o katerem se stranke sedaj pogajajo dvakrat na teden. Da bi se program uresničil, za začetek predlagajo naslednje korake:

V koalicijo ustavnega loka bi se naj enakopravno vključile vse stranke trenutne opozicije (LMŠ, SD, Levica, SAB), vabilo pa je odprto tudi za DeSUS, SMC in NSi. Predpostavka koalicijskega dogovora je konsenzualno sprejet seznam desetih skupnih točk. Predlagajo, da naj bo vlada »politična«, pri čemer jo bodo vodili državotvorni in ne izključno na stranke vezani kriteriji kompetence, uravnoteženosti in kulture spoštljivega dialoga. Tako si bo koalicija prizadevala za povrnitev zaupanja v politiko, k dialogu naj bi povabili tudi predstavnike protestnega gibanja »kolesarjev« ter širok krog kritičnih intelektualcev in skupnosti na lokalni ravni.

Še konkretnejših pa je šest točk programa, ki jih povzemamo v nadaljevanju:

1) Takojšnje oblikovanje regionalnih infekcijskih centrov za obravnavo bolnikov s koronavirusom. Program za ekspeditivno skrajšanje zaostankov in čakalnih vrst. Povečanje sredstev za zdravstvo za 1 odstotek BDP že v 2021 in za 3 odstotke BDP do 2025.

2) Uvedba minimalnega temeljnega dohodka, prenos dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja na javno zavarovalnico, vzpostavitev sistema financiranja dolgotrajne oskrbe prek dviga prispevnih stopenj, ustanovitev demografskega sklada, zagotovitev dostopnih stanovanj za mlade z neprofitno najemnino. Zagotovitev velikega obsega novih zmogljivosti v domovih za starostnike in varovanih stanovanjih. Brezplačni vrtec za vse.

3) Pospešitev projektov na področju infrastrukture (2. tir, 3. razvojna os, modernizacija železniške infrastrukture, uvajanje 5G-tehnologije). »Zavzemamo se za izgradnjo in rekonstrukcijo tirnega omrežja, ki bi morali dobiti enak položaj, kot je bila to izgradnja avtocest.« Povečana vlaganja v socialno infrastrukturo (vrtci, šole, bolnišnice) za potrebe 21. stoletja. Ustanovitev naložbenega sklada za financiranje teh izdatkov, ki bi jih financirali prek 30-letnih infrastrukturnih obveznic na domačem trgu.

4) Postopno povečanje proračunskih sredstev za raziskave in razvoj na 1 odstotek BDP do leta 2020 in povišanje sredstev za kulturo za 20 odstotkov.

5) Pospešitev projektov za proizvodnjo energije, ki sloni na obnovljivih virih energije. Mobilizacija EU-sredstev v okviru novih programov in reorganizacija vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.

6) Ustanovitev tehnološke agencije (razpršeno in ciljno financiranje inovacij) in tehnološkega sklada ( javni sklad tveganega kapitala) in programa 2000 mladih raziskovalcev za gospodarstvo.