Dajmo, Trump!

Zdaj, ko vemo, kdo pri nas podpira Donalda Trumpa, je nemara čas, da pogledamo, kdo mu v Ameriki vpije »Dajmo«. Najbolj kakopak zbode v oči, da ga podpirajo vodje tako rekoč vseh rasističnih, klanovskih, belskih etnonacionalističnih, neonacističnih, nativističnih, neokonfederativnih in alterdesničarskih organizacij, paravojaških milic, združenj in portalov, od Ameriške nacistične partije, Južne lige, Ameriške svobodnjaške partije in Viteške partije do spletnih strani, kot so Stormfront, VDARE, Daily Stormer in American Renaissance – ja, vsi tisti, ki so ga podprli tudi leta 2016, med njegovo prvo predsedniško kandidaturo. Ja, vsi tisti, ki trdijo, da Hitlerja demonizirajo le zato, ker je izgubil.

Ja, tudi zloglasni David Duke, nekdanji vodja – »veliki čarovnik« – Kukluksklana, fanatični rasist in antisemit, ki je oznanil, da lahko le Trump ustavi »komunistične boljševike«. In ja, tudi Morris Gulett, eden izmed firerjev neonacističnih Arijskih nacij, ki je Trumpovi predvolilni kampanji daroval 2000 dolarjev – s Trumpovim prvim mandatom je očitno zelo zadovoljen.

In ker smo že ravno pri organizaciji Arijske nacije, velja opozoriti, da je August Kreis III, njen minister za informiranje in propagando (»Vsi, ki plešejo z Židi, bodo eksterminirani z Židi«), ob koncu leta 2015 na sodišču vzkliknil: »Vedno bom sovražil Žide. To vlado vodi skupina podlih ljudi, zato, prosim, volite Trumpa!« Sam ga namreč ni mogel: takoj zatem so ga obsodili na zelo dolgo zaporno kazen – zaradi pedofilije. Prav res – dajmo, Trump!

Rocky J. Suhayda, firer Ameriške nacistične partije, je tedaj, leta 2016, pravita Sarah Posner in David Neiwert (Mother Jones), famozno oznanil, da so Trumpova stališča na las podobna njihovim in »da očitno niso tako nepriljubljena, kot pravijo politični korektneži«. Nekateri niso mogli prehvaliti njegovega sovraštva do Mehičanov, drugi njegovega sovraštva do muslimanov. »Vse džamije v Ameriki bomo uničili in zravnali z zemljo,« so grozili. »Ne potrebujemo muslimanov. Potrebujemo pametne, dobro izobražene belce, ki se bodo asimilirali v našo kulturo.«

Žalovali so za dobrimi starimi časi, ko je bilo »92 odstotkov Američanov belcev«, psovali nove, grozne čase, ko se rodi »več nebelih otrok kot belih«, napovedovali »ogenj nacionalizma, ogenj identitete, ogenj jeze« in sanjarili o novih, srečnih časih, ko bodo lahko rasisti »stopili na plan« in ko bodo »vsi ob očitku ‘rasist’ le skomignili«.

Svarili so, da belci v svoji domovini »postajajo tujci«, da bodo v nekaj letih v Ameriki »manjšina«, da »izumirajo«, ker se bojijo, da bi jim kdo rekel »rasisti«, da »raznolikost«, »homofilija«, »ksenofilija«, »seksualni liberalizem«, »kontracepcija«, »radikalni feminizem«, »postkolonializem«, »kulturni marksizem«, »humanizem«, »strpnost« in »človekove pravice« ogrožajo belo raso in njeno »od Boga dano« prevlado, da bodo torej belce »zamenjali« nebelci, za kar so krivi demokrati, ki tolerirajo in spodbujajo »ilegalno priseljevanje«, obenem pa slavili Trumpa, ki da je »voljan reči to, kar misli večina Američanov – da je treba te ljudi izgnati!«. Jasno, pri tem jim ni ušlo, »da je Trump te ljudi voljan razglasiti tudi za posiljevalce, morilce in dilerje«.

Le Trump, »zadnji belski up«, lahko »ustavi rjavo plimo«. Le Trump jih lahko zaščiti pred »genocidom«. Trump je »naš glas«. Trump je ta, »ki smo ga čakali«. Trump je »naša čudovita priložnost,« so ponavljali in dodajali – »priložnost, kakršne morda ne bo več«. Trump brani »interese belcev«, je odmevalo – in to je »morda zadnja priložnost, da belci izvolijo predsednika, ki predstavlja njihove interese«. Predsednika, ki bo Ameriki »vrnil identiteto«.

Trump ni le klovn, ni le teslo, ki ne ve, kaj govori, ampak prekleto dobro ve, kaj govori. Ne govori kar na slepo, temveč vedno ve, koga cilja.

Rasistom, klanovcem, belskim etnonacionalistom, neonacistom, nativistom, neokonfederativcem, alterdesničarjem in »patriotskim« paravojakom, ki Trumpa razglašajo za »našega vodjo«, se je končno zazdelo, da zmagujejo. »Hail, Emperor Trump!«

In tudi tedaj so, tako kot zdaj, grozili, da bodo volilni izid 3. novembra priznali le, če bo Trump zmagal – če bo izgubil, bo to dokaz, da so bile volitve zrežirane, da je šlo torej za goljufijo. Sledil bo »puč«, h kateremu bo pozval Trump. Tako so napovedovali. Ker je Trump zmagal, »puča« ni bilo. Vstaja ni bila potrebna. A po drugi strani – sami so imeli Trumpov prvi mandat za permanentno vstajo.

Bodite pripravljeni

S Trumpom očitno ni bil zadovoljen le arijski firer Morris Gulett, ampak so bile z njim zadovoljne prav vse rasistične, klanovske, etnonacionalistične, neonacistične, nativistične, neokonfederativne in alterdesničarske organizacije in milice. A to ne preseneča – Trump jih je namreč za predvolilno podporo kmalu bogato nagradil. Ne pozabite: ko so neonacisti, rasisti, paravojaške milice in neokonfederativci 11. in 12. avgusta 2017 v Charlottesvillu (Virginija) priredili shod »Združimo desnico« (z baklami in antisemitskimi parolami à la »Židje nas ne bodo zamenjali«), ko so se jim po robu postavili antinacistični in antirasistični protestniki in ko se je vse skupaj končalo s kaosom in smrtjo 32-letne Heather Heyer, antinacistične protestnice (eden izmed neonacistov je z avtom na polno zapeljal med antinaciste), je Trump najprej rekel, da je krivda na obeh straneh, na nacistični in antinacistični, potem pa dodal, da so tudi med neonacisti in rasisti »zelo fejst ljudje« (very fine people). Noro: nacizem je moralno izenačil z antinacizmom, rasizem pa z antirasizmom. Noro? Okej, to je bilo tako noro, da je zvenelo že kar kot zanikanje holokavsta. Da so neonacisti, rasisti, paravojaške milice in neokonfederativci »zelo fejst ljudje«, pa je zvenelo še bolj noro: organizacija Anti-Defamation League je tedaj poročala, da so raznorazni skrajneži med letoma 2007 in 2016 zagrešili 372 umorov – od tega so jih 74 odstotkov zagrešili skrajni desničarji. V času Trumpovega prvega mandata so skrajni desničarji – »zelo fejst ljudje« – zagrešili še številne nove in nove umore. Ne, Trump njihovih dejanj ni obsodil, tako kot ni obsodil 13 pripadnikov rasističnih paravojaških milic, ki so pod vplivom njegove nasilne, vnetljive, zastraševalne retorike – »Osvobodite Michigan!« – načrtovali ugrabitev, sojenje in eksekucijo Gretchen Whitmer, demokratske guvernerke Michigana, in tako kot ni obsodil Kyla Rittenhousa, militantnega, paravojaškega, rasističnega najstnika iz Illinoisa, ki je na protestih v Kenoshi (Wisconsin) – pod vplivom njegovih pozivov policiji, Nacionalni gardi in tajni službi, naj obračunajo s temi, ki so po policijskem uboju Georgea Floyda v Minneapolisu protestirali proti policijskemu nasilju nad temnopoltimi – ustrelil in ubil dva protestnika, pripadnika gibanja Življenje temnopoltih šteje, ampak je vedno znova svaril pred »antifo«, pred antifašisti, ki pa v zadnjih 25 letih – niti v času boja proti policijskemu nasilju nad temnopoltimi in sistemskemu rasizmu – niso bili vpleteni niti v en umor.

Trump je Kyla Rittenhousa, sicer svojega podpornika, celo zagovarjal, rekoč, da je temnopolta protestnika ubil v samoobrambi: »Verjetno bi ga ubili.« Natanko to pa so nekoč rekli na rasističnem jugu, ko je belec ubil črnca – da je to storil v samoobrambi. Belec je bil vedno nedolžen, vedno se je le branil, vedno je bilo ogroženo njegovo življenje – ob srečanju s črncem se je imel pravico ustrašiti za življenje. Trump je to rasistično »pravno državo« pripeljal v 21. stoletje.

Neonacisti in rasisti so oznako, da so »zelo fejst ljudje«, čudovito sprejeli. Zdaj ni bilo več nobenega dvoma, da je Trump na njihovi strani – da je torej na strani »svete rasne vojne«. Zato niti ni presenetilo, da se je David Duke, večni klanovec in neonacist, tedaj Trumpu zahvalil za obsodbo »levičarskih teroristov«.

Da bi lahko ameriški predsednik tako rapsodično – na odprti sceni – legitimiral in opolnomočil rasizem in neonacizem, je bilo dotlej nepredstavljivo.

To je bil čas, ko je Trump stopnjeval svojo nasilno, brutalno retoriko: medije je malo prej razglašal za »sovražnike ameriškega ljudstva«, policaje je takoj zatem pozval, naj pri svojem delu ne bodo več tako prijazni (in ko osumljenca spravljajo v policijski avto, naj mu glave ne ščitijo z roko, ampak naj roko mirno umaknejo), na shodu v Alabami pa je publiko pozival k obračunu s Colinom Kaepernickom, temnopoltim nogometnim zvezdnikom, ki je na tekmah med izvajanjem nacionalne himne v znak protesta zaradi policijskega nasilja nad temnopoltimi in zaradi rasne neenakopravnosti z eno nogo pokleknil – »Naženite tega pasjega sina z igrišča. Ven! Odpuščen je! Odpuščen!« V Montani je potem neki moški razbil in polomil 13-letnega dečka, ker si med predvajanjem nacionalne himne ni snel klobuka.

Lahko si sicer rečete: če bi Trump izgubil na volitvah, pa ne bi priznal poraza in ne bi hotel iz Bele hiše, bi ga pač vsi ignorirali. Težava je le v tem, da se Trump ne bo pustil ignorirati.

Ni kaj, Trump, ki zdaj že dobra štiri leta neprestano poziva k nasilju in terorju proti svojim političnim tekmecem, nasprotnikom in kritikom, se neonacistom in rasistom ni nehal zahvaljevati za predvolilno podporo. Med prvim televizijskim predvolilnim soočenjem z Joejem Bidnom mu je dal voditelj priložnost, da obsodi rasiste, alias »white supremacists«, a tega potem kakopak ni storil. Raje se je spet delal neumnega: »Katere rasiste? Koga? Recite? Ponosne fante?« Nazadnje je dodal: »Prav. Ponosni fantje, stopite nazaj, bodite pripravljeni!« Ni jim rekel, naj nehajo in se umaknejo, ampak – bodite pripravljeni! »Stand by!«

Naj vam povem, kdo so Ponosni fantje, alias Proud Boys: to so skrajno desničarski ekstremisti, samozvani »zahodni šovinisti«, neonacisti, antisemiti, rasisti, islamofobi, transfobi, antifeministi in soorganizatorji onega shoda v Charlottesvillu, ki so se v Portlandu in drugod spopadali z antifašističnimi protestniki in ki so sveto prepričani, da so belci žrtve genocida, da so tik pred izumrtjem in da jih bodo zamenjali nebelci, Mehičani, Azijci in muslimani. Trump se je delal, da ne ve, kdo so Ponosni fantje (tako kot se je leta 2016 delal, da ne ve, kdo je David Duke), a je revija Rolling Stone hitro ugotovila, da se Ponosni fantje – ponosni na svoj »belski ponos« – redno udeležujejo Trumpovih predvolilnih shodov in da je eden izmed dveh predsednikov te organizacije na predvolilnem shodu v Miamiju sedel za Trumpom.

Ko jih je Trump na tistem televizijskem soočenju omenil, se jim je od veselja – in ja, ponosa – kar vrtelo. Da jih je prepoznal? Da jim je pomežiknil? Vau! Niso ga mogli prehvaliti. In njihova globoka hvaležnost mu je gotovo segla do srca. A Trump, ki je na predvolilnem shodu v Minnesoti svojim fenom, med katerimi so bili tako rekoč sami belci, razlagal, da imajo »dobre gene« (in da so zato superiornejši od drugih ras), na tistem televizijskem soočenju ni pomežiknil le njim, ampak je pomežiknil tudi drugim rasističnim, klanovskim, etnonacionalističnim, neonacističnim, nativističnim, neokonfederativnim in alterdesničarskim organizacijam in milicam, navsezadnje, v času njegovega mandata je število neonacističnih, klanovskih, neokonfederativnih in skinheadskih organizacij in skupin, ki slavijo belski nacionalizem in »krščansko identiteto« (in ki mahajo z baklami, konfederacijskimi zastavami, svastikami, paranojo in citati iz Camusove Velike zamenjave, Breivikove Evropske deklaracije neodvisnosti, Raspailovega Tabora svetih, Honsikovega Kalergijevega načrta, Metzlovega Umiranja belskosti, Fayevega Manifesta evropskega odpora in Fribergovega Priročnika prave opozicije), naraslo na 155.

In ne le da množično prihajajo na predvolilne shode, ampak na Twitterju, kot kaže raziskava Centra za proučevanje ekstremizma, ki deluje v okviru Univerze Georgea Washingtona, povsem zasenčijo privržence Islamske države. Tisti Trumpov »bodite pripravljeni« je veljal tudi njim. Bodite pripravljeni – volitev morda ne bom dobil! 

Bodite pripravljeni – če jih ne bom dobil, pomeni, da bodo ukradene! Bodite pripravljeni – morda boste morali vstati! Morda vas bom poklical na ulice in trge! Ali pa vas bodo zamenjali z nebelci!

Trumpov »bodite pripravljeni« je bil poziv k orožju.

Dolgo pozivanje k nasilju

A ves Trumpov mandat je bil le pozivanje k nasilju. Ne pozabite, s kakšnim užitkom in s kakšno vnemo je začel leta 2017 na južni meji brutalizirati migrante – otroke je množično trgal materam ter jih potem za kazen in v svarilo zapiral v kletke. Otroci so v teh »zbirnih centrih«, ki so jih celo nekateri ameriški politiki, recimo kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez, razglasili za koncentracijska taborišča, serijsko umirali. Nič čudnega – Trump jim je napovedal vojno. Ničelno stopnjo tolerance. Migracije je razglašal za »invazijo«. Paravojaški rasisti, Trumpovi feni, ki so »patruljirali« na južni meji, so ga dopolnili: »Lahko bi se vrnili v Hitlerjeve čase in vse poslali v plinske celice.«

Ne pozabite, s kakšno lahkoto je v času protestov, ki so po policijskem uboju Georgea Floyda zajeli Ameriko, tvitnil: »Kakor hitro se bodo pojavile težave, bomo prevzeli nadzor, toda ko se začne plenjenje, se začne tudi streljanje.« Njegovo sporočilo je bilo jasno: tiste, ki bodo plenili (ali pa v svojem protestu pretiravali), bomo ustrelili! S streljanjem je zagrozil tudi migrantom, ki so se prek Mehike prebili do ameriške južne meje: »Če bodo v naše vojake metali kamne, bodo vojaki odgovorili. Rekel sem jim, naj uporabijo puške.«

A njegovo glorificiranje nasilja se je začelo že na predvolilnih shodih, na katerih je Mehičane razglašal za »posiljevalce, morilce in dilerje«, na katerih je svoje fene pozival, naj s protestniki, če se le pojavijo, fizično obračunajo (»Bodite malce bolj nasilni«, »Vrzite ga ven«, »Razbijte ga, jaz bom plačal odvetnike«, »Hočem ga treščiti na gobec«, »Kdor ga dvigne in na vso moč vrže ob tla, je moj tip moškega«), na katerih je zagovarjal mučenje oziroma »zasliševanje« z waterboardingom (»Waterboarding je odličen, samo ne gremo dovolj daleč«), na katerih je oznanjal, da lahko sredi Pete avenije povsem mirno koga ustreli, ne da bi zaradi tega izgubil en sam glas, na katerih se je spominjal dobrih starih časov, ko so »policaji reagirali hitreje, precej hitreje« (zdaj pa so vsi »politično korektni«), in na katerih je svoje fene pozival, naj vzklikajo: »Zaprite jo!«

S tem je kakopak mislil na Hillary Clinton, svojo politično tekmico, predsedniško kandidatko demokratske stranke. In res, njegovi feni so začeli na shodih – inkubatorjih nasilja – divje vzklikati: »Zaprite jo! Zaprite jo! Zaprite jo!« Kmalu pa so začeli vzklikati: »Obesite jo v Nacionalnem sprehajališču v Washingtonu!« In: »Postavite jo pred strelski vod in ustrelite!«

Štiri leta se je Trump pripravljal na to, da volitve razglasi za veliko goljufijo. Štiri leta se je pripravljal na to, da Bele hiše ne prepusti drugemu.

Lani je vzklik »Zaprite jo« zamenjal z vzklikom: »Pošljite jo nazaj!« S tem je mislil na Ilhan Omar, kongresnico somalskega rodu. Njo in še nekatere druge demokratske kongresnice, ki niso čistokrvne Američanke (Rashida Tlaib, Ayanna Pressley, Alexandria Ocasio-Cortez), je pošiljal »nazaj«, »v s kriminalom preplavljene kraje, iz katerih so prišle«. Da je pri tem uporabil izraz »infest«, ki se navadno uporablja v zvezi z mrčesom (»mrgoli mrčesa«, »mrčesa kar mrgoli« ipd.), ne preseneča. In ja, na njegovih shodih so začeli vzklikati: »Pošljite jo nazaj! Pošljite jo nazaj! Pošljite jo nazaj!« Kot pravi Fabiola Cineas, so začeli kongresnicam potem groziti s smrtjo, Ilhan Omar je eno od groženj celo javno prebrala: »Dobra muslimanka je le mrtva muslimanka!«

Trump je znal res podžigati jezo, nasilje in sovraštvo. Ljudi je znal »navdihniti«, ali bolje rečeno – radikalizirati. Spreminjal jih je v teroriste. Številni so celo nasilje sprožali v njegovem imenu. Recimo: Cesar Sayoc je 16 demokratskim veljakom, od Baracka Obame do Joeja Bidna in Hillary Clinton, razposlal peklenske stroje – Trumpa je razglasil za svojega »nadomestnega očeta«. Živel je v kombiju, poslikanem in popisanem s Trumpovimi fotkami in citati.

Še radikalnejše: 21-letni Patrick Crusius, teksaški rasist, je leta 2019 v El Pasu pobil 23 ljudi (meril je na Latinskoameričane), njegov manifest pa je bil prepojen s Trumpovo etnonacionalistično, antiimigrantsko retoriko. Migracije je označil za »invazijo«, kongresnice muslimanskega rodu naj »zginejo tja, od koder so prišle«. Robert Gregory Bowers, 46-letni pensilvanski antisemit in rasist, pa je leto prej v pittsburški sinagogi Tree of Life pobil 11 judov, ker so (z Georgeem Sorosom na čelu, kot je trdil) financirali »invazijo« na Ameriko – migrantsko »karavano«, ki je tedaj potovala proti ameriški južni meji. Voditelji judovske skupnosti so ta pokol razglasili za »kulminacijo Trumpovega vpliva«.

Oh, sem vam sploh omenil vse tiste silne Trumpove fene po svetu, zunaj Amerike, recimo Alexandra Bissonetta, Kanadčana, ki je v Quebec Cityju pobil šest muslimanov, na glavi pa je imel rdečo kapo z napisom »Naredimo Ameriko spet veliko«, ali Brentona Harrisona Tarranta, Avstralca, ki je v novozelandskem Christchurchu pobil 51 muslimanov, v svojem manifestu pa je Trumpa slavil kot »simbol prenovljene belske identitete«?

Znak za napad

Trump je neprestano mežikal svojim ekstremnim, rasističnim, neonacističnim podpornikom. Nenehno jim je signaliziral. Nenehno jim je pošiljal kodirana sporočila, ki niso puščala nobenega dvoma: z vami sem! Na vaši strani sem, pa četudi se moram uradno delati, da nisem! Na vaši strani sem, pa četudi se moram včasih celo distancirati od vas!

Kodirana sporočila so bila vseh vrst. Recimo: njegova kampanja je začela prodajati majico z napisom »America First«, toda dizajn in orel, ki je vključen, spominjata na nacistično ikonografijo. Ali pa: Trumpova organizacija – njegovo krovno podjetje – je začela prodajati črno bejzbolsko žogico z napisom »Trump«, cena pa znaša natanko 88 dolarjev. Ne torej 87,99 ali 89,99, temveč 88. Naključno? Kje neki! Neonacisti in belski nacionalisti to namreč berejo takole: 88 = 2 x 8 = 2 x osma črka abecede = dvakrat H = HH = Heil Hitler.

Junija, v času protestov, pa je njegova kampanja na Facebooku objavila oglas, v katerem je pisalo: »Nevarna KRDELA skrajno levičarskih skupin tekajo po ulicah in povzročajo kaos.« Ta alarmantni zapis je bil obkrožen z velikim narobe zasukanim rdečim trikotnikom – v nacističnih koncentracijskih taboriščih, recimo v Auschwitzu, so morali Judje nositi rumeno Davidovo zvezdo, geji rožnati trikotnik, politični zaporniki – komunisti, socialisti, sindikalisti in drugi levičarji – pa narobe zasukani rdeči trikotnik. Sporočilo je bilo nedvoumno: še vedno sem z vami! Bolj kot kadarkoli! A to ni bilo vse: s tem je dal svojim podpornikom jasno vedeti, da bo treba levico eliminirati in eksterminirati – tako kot je to nekoč storil Hitler.

Logično – njegova kampanja je zakupila 88 verzij tega oglasa.

Ne da je Trump z izrazom »nevarna KRDELA skrajno levičarskih skupin« mislil le na komuniste in socialiste – to je bil le namig, da prihaja dan velikega obračuna z demokrati. Dan velikega obračuna pa bo dan volitev – dan, ko jih bodo skušali demokrati ogoljufati ter jim ukrasti volilno zmago.

Trump ni le klovn, ni le teslo, ki ne ve, kaj govori, ampak prekleto dobro ve, kaj govori. Ne govori kar na slepo, temveč vedno ve, koga cilja. Ne blodi, ampak se vedno na dolgo in široko – na odprti sceni, neposredno, magari kodirano – pogovarja s svojimi ciljnimi publikami, s svojo volilno bazo, v kateri so tudi rasisti, klanovci, etnonacionalisti, neonacisti, nativisti, neokonfederativci, alterdesničarji in paravojaške milice.

V resnici je še huje: če bo doživel volilni poraz, računa prav nanje – no, na njihovo povolilno podporo. Ali bolje rečeno: računa, da bodo šli na ulice in trge, da ga bodo zaščitili, da Bele hiše ne bodo hoteli prepustiti Joeju Bidnu, da bodo torej krenili v boj za svobodo. Trump je ustvaril klimo, v kateri se njegovi osebni interesi ujamejo z eshatologijo vseh teh etnonacionalističnih organizacij, ki že leta napovedujejo II. državljansko vojno – in ki se nanjo že ves čas tudi pripravljajo.

Takšni so paravojaški Triodstotkarji (Three Percenters), ki so prepričani, da za zmago v revolucionarni vojni potrebuješ le tri odstotke prebivalstva. Takšno je militantno, etnonacionalistično, paravojaško gibanje Boogaloo, ki dela vse, da bi pospešilo II. državljansko vojno (»boogaloo«) – boogalooji se na protestih pretepajo z antifašisti, terorizirajo ljudi, na spletu razširjajo laži, dezinformacije in teorije zarote, napadajo infrastrukturo. Takšne so številne etnonacionalistične organizacije in skupine, ki imajo občutek, da jim Trump bere misli in da tudi same berejo njegove misli – Ponosni fantje, Ridge Runners, Atomwaffen, Rise Above Movement, Right Wing Death Squad, Physical Removal, Genuine Donald Trump, White Nationalists United, Vanguard America.

In seveda, takšna je organizacija Varuhi prisege (Oath Keepers), ki je nastala leta 2009, ko je Belo hišo prevzel Barack Obama (musliman! socialist! tiran!), in v kateri je, pravi Mike Giglio (Atlantic), na tisoče nekdanjih vojakov in policajev, šerifov in specialcev – zelo so militantni in patriotski, alergični so na elite, globalizacijo in migracije, Trumpa hočejo zaščititi pred uzurpatorji, Ameriko pa pred antifašistično »vstajo«, v protestih, ki so Ameriko preplavili po policijskem uboju Georgea Floyda, so videli poskus državnega udara, Kyla Rittenhousa imajo za »junaka« in »patriota«, Ameriko imajo za republiko, ne pa za demokracijo, zelo uživajo v »nadzorovanju« južne meje, na Trumpovih shodih skrbijo za varovanje, povsem mirno vstopajo na policijske postaje, za svobodo so voljni umreti, prepričani so, da v nasprotju z navadnimi ljudmi točno vedo, kaj se dogaja, da jih hočejo elite, »globoka država« in marksisti razorožiti, da poti nazaj ni, da se lahko Amerika prenovi in prerodi le v krvi in da je II. državljanska vojna neizbežna. Trumpov volilni poraz – volilna goljufija – bo signal za začetek.

Trump je ustvaril klimo, v kateri se njegovi osebni interesi ujamejo z eshatologijo vseh etnonacionalističnih organizacij, ki že leta napovedujejo II. državljansko vojno.

In zdaj si predstavljajte, da Trump na volitvah izgubi. Je svojo vojsko štiri leta kar tjavendan podžigal? Jo je štiri leta kar tjavendan pripravljal? Nehajte. Štiri leta se je pripravljal na to, da volilnega poraza ne prizna. Štiri leta se je pripravljal na to, da volitve razglasi za veliko goljufijo. Štiri leta se je pripravljal na to, da Bele hiše ne prepusti drugemu.

Bodite pripravljeni. Lahko si sicer rečete: če bi Trump izgubil na volitvah, pa ne bi priznal poraza in ne bi hotel iz Bele hiše, bi ga pač vsi ignorirali – in v trenutku ga ne bi bilo več! Težava je le v tem, da se Trump ne bo pustil ignorirati. In lepo vas prosim – Trump je zadnji, ki bi ga mediji hoteli ignorirati. Če bo na volitvah poražen, mu bodo namenili precej več prostora in časa kot novemu predsedniku.

A ne pozabite, da lahko Trump še vedno vse pokvari – in na volitvah zmaga.