Zaprti študentski domovi

Vlada je sprejela odlok, s katerim je zaprla študentske domove. Številni študentje so jih morali zapustiti na hitro, v nekaj dneh. Pri tem odlok kot izjeme navaja tiste, ki imajo v domovih prijavljeno stalno prebivališče, študentske družine ter gostujoče profesorje in študente tujce, ki jim je onemogočena vrnitev v kraj stalnega bivališča. Ministrica za izobraževanje Simona Kustec je nato še s sklepom določila začasno spremembo namembnosti študentskih domov. V času, ko v njih ne bodo bivali študentje, bodo tam lahko bivali tisti, ki opravljajo za državo pomembne naloge. To so tisti, ki delajo v klicnih centrih, zagotavljajo pomoč v zdravstvenih ustanovah in v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Pri tem se postavlja vprašanje, kam naj gredo vsi drugi, ki med te izjeme ne sodijo, vendar se ne morejo vrniti domov.

Posledice nenadnega zaprtja študentskih domov so študentje občutili že marca in zdi se, kot da se vlada od takrat ne bi ničesar naučila. »Odvzem začasnega prebivališča ni trivialna stvar,« je v dopisu opozarjal Študentski svet stanovalcev. »Če bo do zapiranja prišlo, je nujno potrebno, da so stanovalci študentskih domov o tem obveščeni, da se ne ponovijo stiske študentov iz marca.«

Kljub prej omenjenim izjemam vladni odlok med njimi ne predvideva tistih, ki živijo v skupnem gospodinjstvu z ljudmi iz rizičnih skupin, doma nimajo možnosti za študij na daljavo, so na kraj študija vezani zaradi opravljanja študentskega dela ali imajo doma aktivno okužene družinske člane. Ker teh med izjemami ni, se študentje zdaj z izpovedmi obračajo na Inštitut 8. marec. »Odhod domov zame pomeni izgubo službe in dohodka za sofinanciranje študija,« je zapisal eden. Študentka magistrskega programa pa je dodala, da ji bo izselitev iz študentskega doma povzročila veliko stisko. »Tukaj je moje celo življenje, ki sem si ga zgradila v tem času. Na naslovu stalnega prebivališča namreč sploh nimam potrebne infrastrukture tako za učenje, pisanje magistrske naloge, kot tudi za delo. Internetna povezava je zelo slaba, zaradi te nimam dostopa do predavanj.« Hkrati domače razmere niso primerne za dolgotrajno bivanje. »Brez dela si ne morem privoščiti niti sobe v študentskem domu, dodatno finančno stisko bi tako občutila celotna družina, saj je ta večkrat odvisna od mojih dohodkov.«

Kakšne so bile torej možnosti za študenta, ki je moral zapustiti študentski dom? Večina se jih je preprosto vrnila na naslov stalnega bivališča. Drugi, ki te možnosti nimajo, so ostali prepuščeni lastni iznajdljivosti in pomoči prijateljev ali pa so bili primorani kršiti vladni odlok in ostati v domovih. Za nekatere je bila to žal edina rešitev, na kar so v Študentskem svetu stanovalcev že opozarjali: »Hoteli smo se izogniti temu, da se socialno najbolj ogroženi študenti z danes na jutri postavijo v položaj, v katerem morajo izbirati med socialno, fizično in psihično stisko ter kaznivim dejanjem — kršenjem vladnega odloka.«

S stiskami študentov je bil seznanjen tudi varuh človekovih pravic. Ukrep bo na lastno pobudo preveril in vlado opozoril, če bo presodil, da je bil poseg v pravice študentov nesorazmeren. »Odgovornost organov, ki skrbijo za dobrobit ljudi, se v teh časih še povečuje, zato od vlade pričakujemo, da sproti preverja utemeljenost svojih ukrepov in poskrbi s svojimi natančnimi in jasnimi navodili organom, da nihče, ki potrebuje pomoč, ne bo ostal brez nje,« sporočajo iz njegove pisarne.