Luka Volk
-
12. 7. 2024 | Mladina 28 | Družba Za naročnike
»Nekje moramo potegniti sanitarni kordon. In jasno je, kje je ta črta – pri SDS.«
Na splošno podatki kažejo, da danes v Sloveniji živimo bolje kot nekoč, več si lahko privoščimo in srečnejši smo. Dohodkovna neenakost v Sloveniji ostaja med najnižjimi v Evropi, prav tako stopnja revščine. Vendar revščina ostaja, vedno globlja je in vse daljša, na udaru pa so bolj in bolj tudi tisti, ki so tik nad njenim pragom – medtem pa najbogatejši ves čas bogatijo. Ljudi vedno bolj preveva občutek ekonomske negotovosti. In to vodi v številne frustracije. V jezo, iskanje krivcev in razraščanje populizmov. O tem, kakšne posledice lahko to ima, predvsem pa o tem, kako preprečiti črni scenarij, kot so to minuli vikend uspešno storili Francozi, smo se pogovarjali z dr. Srečem Dragošem, sociologom in predavateljem na ljubljanski Fakulteti za socialno delo.
-
12. 7. 2024 | Mladina 28 | Politika Za naročnike
Novi evroposlanec Branko Grims je v času zadnje Janševe vlade, med interpelacijo tedanje šolske ministrice Simone Kustec, v državnem zboru predstavil model javnega šolstva po meri vrednot svoje matične stranke SDS. Po njegovem bi morali od šole danes pričakovati, kar se je nekoč pričakovalo od družine – da v otroka vcepijo »temeljne«, predvsem pa »prave vrednote«. Kako to doseči? Recept naj bi bil preprost: »Ven je treba nagnati vso LGBT in ostalo kulturno-marksistično indoktrinacijo, ki je je šolstvo polno, notri prinesti pravo slovensko tradicijo in slovensko kulturo.« Domnevna ideologija »LGBT+«, piše v svoji knjigi Zmaga dobrega: vodnik za boj proti kulturnemu marksizmu, naj bi se širila po slovenskih šolah kot požar. V tem strašenju pa ni edini – enako že več let počne tudi borec za tradicionalne družine in ljubljanski mestni svetnik Aleš Primc, ki je nedavno izdal »priročnik za mame, očete in učitelje za zaščito otrok pred LGBTQIA+ ideologijo« – Za otroke gre!.
-
12. 7. 2024 | Mladina 28 | Svet Za naročnike
Volitve v britanski parlament so po 14 letih z oblasti odnesle konservativce, laburistom pa prinesle zmago in udobno večino. Prvi so na volitvah sicer prejeli 24 odstotkov glasov, drugi 34 odstotkov, ker pa Britanci prisegajo na večinski volilni sistem, razlike pridejo zares do izraza šele pri preštevanju poslanskih sedežev. Laburistom je tako uspelo v 650-članskem parlamentu zasesti 411 sedežev (214 več, kot so jih imeli doslej), konservativcem pa 121 (252 manj, kot so jih imeli doslej). Dosedanji premier Rishi Sunak je napovedal umik s čela konservativne stranke, na Downing Street 10 pa je že vkorakal novi premier in vodja laburistov Keir Starmer.
-
5. 7. 2024 | Mladina 27 | Družba Za naročnike
Od kod Nova24TV in Demokracija črpata novice?
Marko Plahuta je programer in raziskovalec, ki se ljubiteljsko ukvarja z raziskovanjem medijske krajine in družbenih omrežij, zlasti slovenskega dela platforme X. Tokrat je pod drobnogled vzel slovensko medijsko krajino. Zanimalo ga je, koliko novic, ki prihajajo iz tujine, slovenski mediji kopirajo od tujih, ali drugače, kot je zapisal, »kje nastaja slovensko javno mnenje o dogodkih v tujini«.
-
5. 7. 2024 | Mladina 27 | Družba Za naročnike
»Si res želimo živeti v družbi, v kateri moramo za sočuten pogovor plačati?«
Konec prejšnjega tedna je v javno obravnavo prišel predlog zakona o psihoterapevtski in klinični psihoterapevtski dejavnosti: poklica psihoterapevta v Sloveniji namreč – vsaj uradno – nimamo. To področje je neregulirano in na njem najdemo tako rekoč vse (od ljudi z vprašljivo izobrazbo do šarlatanov), tržno nišo pa so tu našli predvsem zasebni visokošolski zavodi. O duševnem zdravju in novem zakonu, o »vseznalcih« in novodobnih gurujih, o tem, kdo sme in kdo ne sme šariti po glavah ljudi, smo se pogovarjali z dr. Andrejo Mikuž, klinično psihologinjo in vodjo Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov v Zdravstvenem domu Ljubljana.
-
5. 7. 2024 | Mladina 27 | Svet Za naročnike
Travma in greh / Pozivi k odstranitvi umetniških del Marka Rupnika
Skupina redovnic, pet domnevnih žrtev spolnih zlorab nekdanjega jezuita in umetnika Marka Rupnika, je v pismih, poslanih več kot 80 škofom od Brazilije do Libanona, kjer stojijo kapele, cerkve in bazilike z nekaterimi od Rupnikovih številnih mozaikov, zahtevalo umik njegovih del iz bogoslužnih prostorov. Kot so poudarile, je razstavljanje Rupnikovih mozaikov neprimerno, saj naj bi nadalje travmatiziralo žrtve, ki se morajo spoprijemati z duševnimi posledicami zlorab.
-
5. 7. 2024 | Mladina 27 | Politika Za naročnike
Dobri nameni, vendar vprašljiva izvedba
Osnutek revizijskega poročila, ki ga je pripravilo računsko sodišče, ugotavlja nepravilnosti pri nakupu 13 tisoč računalnikov v vrednosti 6,5 milijona evrov – namenjeni naj bi bili izposoji najranljivejšim skupinam –, ki ga je že pred časom opravilo ministrstvo za digitalno preobrazbo. Ministrstvo naj bi se bilo za nakup odločilo brez predhodne opredelitve dejanskih potreb, prav tako ni moglo ustrezno definirati tehničnih specifikacij, navaja poročilo, nakup tako ni bil opravljen v skladu z načeli učinkovitosti in gospodarnosti.
-
28. 6. 2024 | Mladina 26 | Družba
Zakaj se ljudje obračajo v desno?
Povolilna analiza evropskih volitev v Franciji, ki so jo pripravili pri tiskovni agenciji Reuters, je pokazala, da je prav ekonomska negotovost eden ključnih razlogov, zakaj je največ volivcev – 31,4 odstotka vseh, ki so se odpravili na volitve – svoj glas namenilo skrajno desnemu Nacionalnemu zboru. Podpora temu je bila namreč najmočnejša prav v okrajih, za katere velja visoka stopnja brezposelnosti, pričakovana življenjska doba pa je najkrajša. Tega se Jordan Bardella, varovanec Marine Le Pen in predsednik stranke, potencialni bodoči francoski premier, očitno zaveda, zato svojo kampanjo pred parlamentarnimi volitvami gradi na obljubi, da bo povečal kupno moč gospodinjstev v državi in znižal davek na elektriko, kurilno olje in bencin. Podpora Nacionalnemu zboru je bila najverjetneje tudi zaradi takšnih obljub – ob boku protimigrantski propagandi in nezadovoljstvu volivcev nad stranko Emmanuela Macrona – tako visoka.
-
28. 6. 2024 | Mladina 26 | Svet
Zrnat videoposnetek, šlo naj bi za pogled iz enega od ameriških vojaških helikopterjev Apache v Bagdadu. Vojaki opazujejo skupino na tleh, po njihovem gre za oborožene upornike, in nato – streljajo. »Zadel sem jih,« vzklika eden od njih. Drugi mu odgovori: »Poglej te mrtve barabe.« Eden od moških na tleh, ranjen, poskuša priplezati na varno. Do njega se pripelje kombi. Spet streli. »Naravnost skozi vetrobransko steklo,« je navdušen eden od vojakov. Še tretji napad, tokrat na eno od stavb. Ameriška vojska izstreli tri rakete. Pred stavbo lahko gledamo, kako več ljudi pomaga ranjencem.
-
21. 6. 2024 | Mladina 25 | Družba
Kako vpliven je TikTok v resnici?
Analitiki zdaj že dva tedna poskušajo ugotoviti, kaj se je zgodilo na evropskih volitvah. V Nemčiji je delež mlajših od 25 let, ki so volili skrajno desno Alternativo za Nemčijo (pri čemer so na teh volitvah prvič lahko svoj glas oddali tudi 16-letniki), občutno poskočil. Med zadnjimi volitvami leta 2019 in letošnjimi naj bi se povečal za 11 odstotnih točk. V Franciji, po drugi strani, je skrajno desnemu Nacionalnemu zboru uspelo prepričati 25 odstotkov volivcev, mlajših od 25 let, kar je, podobno, za 10 odstotnih točk več kot leta 2019. Mladi volivci so vseeno, kot je v navadi, bolj podprli liberalne kot konservativne stranke. Skrb, da bi takšen »zasuk v desno«, če bi se trend nadaljeval, lahko pomenil popolno spremembo politične podobe Evrope, je resna. In še bolj je resno vprašanje, kakšno vlogo pri vsem skupaj igra specifično družbeno omrežje – TikTok.
-
21. 6. 2024 | Mladina 25 | Družba
Parado ponosa so zaznamovali manjši, četudi neopravičljivi incidenti
Po lanskoletni ljubljanski paradi ponosa, ki so jo zaznamovali izbruhi nasilja, prisotnost identitarcev, ki so udeležencem povorke kradli zastave in jih zažigali, ter propagandna akcija podmladka SDS – ne nazadnje pa tudi shod neonacistov v Ljubljani dober teden prej –, ni bilo ravno hvaležno pobirati stav, ali bo letošnja povorka minila v miru. K sreči so jo tokrat zaznamovali zgolj manjši, četudi neopravičljivi incidenti, predvsem pa močan pridih solidarnosti številnih udeležencev s Palestinci, ki še vedno trpijo pod škornjem izraelske oblasti, in dejstvo, da je povorka letos potekala ob okrogli 40-letnici gibanja mavrične skupnosti pri nas.
-
14. 6. 2024 | Mladina 24 | Družba
»Živimo v svetu, ki od nas zahteva, da moramo poraženca, ko je že na tleh, tepsti še malo«
Na začetku leta so Italijane razburili videoposnetki s shoda v Rimu, na katerem je več sto ljudi dvignilo desnico v fašistični pozdrav. Nemčijo so, po drugi strani, pred evropskimi volitvami preplavili videoposnetki z letovišča na otoku Sylt, kjer nemška mladina prepeva rasistično parolo »Deutschland den Deutscher, Ausländer Raus« (Nemčijo Nemcem, tujci ven). Nezamisljivo, bi rekli, a podobno se je dogajalo prejšnji teden pri nas, v slovenski prestolnici, na shodu tako imenovane Slovenske obrambne straže. Ti primeri se morda zdijo nepomembni, obrobni izbruhi skrajnosti. A žal je prav takšna skrajnost našla zatočišče pri nekaterih uveljavljenih političnih strankah po Evropi. Pri postfašističnih Bratih Italije Giorgie Meloni, pri francoski skrajno desni stranki Nacionalni zbor, pri skrajno desni nemški Alternativi za Nemčijo, ne nazadnje pa pri domači SDS. In zdaj, z utrditvijo položaja teh strank po evropskih volitvah, tudi v evropskem parlamentu. O tem, kako različne skrajnosti pronicajo skozi družbene pore ter kako podpihujejo in izkoriščajo nekatere politike, smo se pogovarjali s priznanim britanskim sociologom in političnim komentatorjem dr. Richardom Seymourjem.
-
14. 6. 2024 | Mladina 24 | Politika
Uvrstitev 28-letne Zale Tomašič v evropski parlament ni takšno presenečenje, kot se morda zdi na prvi pogled. Kandidatka SDS, ki je na listi stranke nastopila na zadnjem mestu, je s skoraj 27 tisoč preferenčnimi glasovi zasedla drugo mesto v stranki (in prehitela strankarska »težkokategornika« Milana Zvera in Branka Grimsa, mesto v parlamentu pa izmaknila Alešu Hojsu). Več glasov, dobrih 73 tisoč, je dosegla le nosilka liste Romana Tomc. Nova evroposlanka, ki je politično pot začela v SDS – dobesedno, shodila naj bi namreč na poletnem taboru stranke leta 1996 v Lepeni – se nadeja popeljati Evropo »nazaj v normalnost«, kjer »obstajata samo dva spola«, vrednote našega vsakdana pa so »Bog, družina in domovina«.
-
14. 6. 2024 | Mladina 24 | Politika
Če bi sklepali po vzdušju v volilnem štabu parlamentarne stranke Levica, je ta na evropskih volitvah dosegla zadovoljiv rezultat. S 4,75 odstotka prejetih glasov (skoraj 32 tisoč glasov) – in brez evropskega poslanca – se je približala zastavljenemu cilju petih odstotkov. Dosegla je podobno število glasov kot na zadnjih evropskih volitvah, pri čemer je bila volilna udeležba tokrat večja za nekaj več kot 10 odstotnih točk, izboljšali so rezultat s predsedniških volitev, na katerih je njihov kandidat Miha Kordiš dosegel borih 2,81 odstotka glasov in zasedel zadnje mesto, tudi z zadnjih državnozborskih volitev, kjer so prejeli 4,46 odstotka glasov. Pa vendar – so v Levici res lahko zadovoljni z rezultatom?
-
14. 6. 2024 | Mladina 24 | Družba
V spomin Mladininemu novinarju
»Ivo je pisal samo o rečeh, ki jih je res videl. In pisal je vražje dobro. Najboljše zgodbe so seveda ostale nenapisane. Le kdo bi verjel, da so tako čudne reči sploh mogoče? In tako blizu. V resnici ni maral vojne. Tudi tisto, da ima rad mesta in mu je žal, če jih rušijo, je bila prijazna laž, za dober začetek poročila iz Sarajeva. Rad je imel ljudi. Njegove zgodbe so zgodbe o ljudeh, s katerimi je govoril v Osijeku, Vukovarju, Dubrovniku. Ivo ni bil niti nespameten niti pretirano pogumen. Bil je najboljši novinar, kar sem jih kdaj srečal. In srečal sem veliko dobrih. Ubili so ga v Sarajevu in nekje v žepu je imel beležnico. Da bi kaj zapisal. Zato je bil tam.«
-
14. 6. 2024 | Mladina 24 | Kultura
Nova razstava Mladininega fotografa Boruta Krajnca
V ljubljanskem projektnem prostoru Aksioma bo med 19. junijem in 3. julijem na ogled nova razstava dokumentarnega fotografa in fotoreporterja Boruta Krajnca, dolgoletnega fotografa Mladine, poimenovana Snubitev, fototermin. V ospredje postavlja ključne trenutke dogovarjanj in pogajanj, nasmihanja, podajanja obljub in snubitve, skratka trenutke, posnete pred več kot dvema desetletjema ob vstopanju Slovenije v Evropsko unijo.
-
7. 6. 2024 | Mladina 23 | Družba
Znani slovenski zgodovinar, profesor in politik dr. Janko Pleterski je v starosti fizično opešal, skoraj popolnoma je izgubil sluh, vid in s tem tudi lastno avtonomijo. Izgubil je praktično vse, kar je v njegovo življenje vnašalo smisel. Zato se je odločil, da bi rad umrl. Ker druge možnosti ni imel, si je na levem zapestju prerezal žile. Poskušal je storiti samomor. Vendar neuspešno. Čeprav je prosil, naj tega ne storijo, ga je rešilo zdravstveno osebje. Če bi bilo po njegovem, bi tisti dan izkrvavel.
-
7. 6. 2024 | Mladina 23 | Družba
Je svetnica javne radiotelevizije prestopila mejo?
Voditeljica Rosvita Pesek je v oddaji Odmevi gostila ministrico za kulturo Asto Vrečko. Pogovor je tekel o razmerah na RTV Slovenija. Intervju je voditeljica vodila s trdo roko, kot je zanjo značilno, kadar se v studiu znajde kakšen politik, ki ji svetovnonazorsko ni najbliže, med vrsticami pa si je privoščila tudi kritiko svetnikov. »Vi govorite, da ste umaknili politiko,« je dejala ministrici. »Kaj pa ta konflikt med upravo, med tistimi, ki res dobro poznajo zavod, in svetom, v katerem so ljudje, ki pridejo za nekaj ur na mesec na svet in želijo vedeti, kdo je pravi za vodenje in kdo ni?« V tem se je prepoznala ena od svetnic, Barbara Brezavšček Stegeman, predstavnica zaposlenih v svetu, in je zato novinarki (in varuhinji pravic gledalcev in poslušalcev ter odgovorni urednici informativnega programa Poloni Fijavž) poslala pismo, v katerem voditeljico obtožuje kršenja programskih standardov in poklicnih meril.
-
7. 6. 2024 | Mladina 23 | Politika
Minuli konec tedna se je na ulice Londona zgrnilo na tisoče protestnikov pod vodstvom Tommyja Robinsona, skrajnega desničarja, samooklicanega zagovornika svobode govora, nogometnega huligana in ustanovitelja Angleške obrambne lige (EDL), katere poslanstvo je »postaviti se po robu islamizaciji Britanije« in je v preteklosti z zborovanji namensko strašila lokalne pripadnike azijske in muslimanske skupnosti. Protest je imel protimigrantsko sporočilo. »To je London, ne Londonistan,« je pisalo na transparentu, ki ga je na čelu shoda nosil Robinson.
-
31. 5. 2024 | Mladina 22 | Politika
Opozicijski prvak Janez Janša je v intervjuju za strankarski tednik Demokracija prejšnji teden povedal, da je vlada »mladim obljubljala 30.000 novih stanovanj, sedaj pa jim namesto tega ponuja kajenje trave. Obljubljali so skrajšanje čakalnih vrst in 30 dni do specialista, sedaj pa bolnim ponujajo usmrtitev oziroma evtanazijo.« Plakati s podobno vsebino so se že pojavili po državi. Slovenski volivci bodo na evropskih volitvah 9. junija namreč lahko odločali tudi o tem, ali podpirajo legalizacijo konoplje in uvedbo zakona, ki bi v Sloveniji urejal pomoč pri prostovoljnem končanju življenja.
-
31. 5. 2024 | Mladina 22 | Politika
Pred dvema tednoma, v ponedeljek, je na ljubljanski medicinski fakulteti potekal skoraj peturni seminar pri izbirnem predmetu iz medicinske humanistike, ki naj bi bil, tako je bilo zapisano v napovedniku, »pomemben za oblikovanje humanistične plati zdravniške identitete« študentov medicine. Udeležba je bila za tiste, ki so vpisali ta izbirni predmet, obvezna. Uvodno predavanje je imela nosilka predmeta, dr. Zvonka Zupanič Slavec, v nadaljevanju pa se je zvrstil, tudi po mnenju nekaterih študentov v predavalnici, niz izrazito enostranskih pogledov in predavanj na temo evtanazije in samomora s pomočjo.
-
31. 5. 2024 | Mladina 22 | Politika
Na gospodarskem ministrstvu so v prvi polovici meseca predstavili predlog zakona o gostinstvu, ki ureja tudi kratkotrajne najeme stanovanj. Osnutek zakona med drugim predvideva omejitev kratkotrajnega oddajanja stanovanj na največ 30 dni na leto. Pri tem občinam daje možnost, da omejitev omilijo, če presodijo, da se turistični najemi ne zajedajo pretirano v njihov stanovanjski oziroma najemniški trg. Sobodajalci pa bi se časovnim omejitvam lahko, vsaj načeloma, še vedno izognili, vendar bi morali za to spremeniti namembnost »stanovanja« v gostinski nastanitveni obrat.
-
24. 5. 2024 | Mladina 21 | Družba
Ekipa Inštituta 8. marec je ta teden obiskala Španijo in Nemčijo, kjer je, skupaj s sorodnimi evropskimi organizacijami, predstavljala pobudo My voice, my choice (Moj glas, moja izbira). Z njo si prizadeva ženskam po Evropi zagotoviti varen in dostopen splav. Doslej so sodelavci inštituta v sklopu evropske državljanske pobude, za katero morajo, če želijo, da jo bodo evropske institucije obravnavale, zbrati najmanj milijon podpisov v najmanj sedmih državah EU, zbrali že več kot 300 tisoč podpisov. Prizadevanja inštituta očitno niso ostala neopažena. Direktorica Nika Kovač se bo prihodnji teden odpravila v ZDA, tam pa ji bodo 30. maja v Kennedyjevem središču za scenske umetnosti v Washingtonu podelili nagrado Vital Voices Global Leadership Award.
-
24. 5. 2024 | Mladina 21 | Politika
Luka Mesec, minister za delo, nekdanji koordinator Levice in sedanji (podporni) kandidat za evropskega poslanca, je na zadnjih predvolilnih soočenjih, ki se jih je udeležil, konkretneje v Delovem podkastu Moč politike in v oddaji Tarča na TV Slovenija, namignil, da bi se na levem polu po volitvah morebiti lahko obetalo povezovanje. V Levici naj bi se bili o oblikovanju skupne liste s Pirati in zeleno stranko Vesna pogovarjali že pred evropskimi volitvami, a so se nazadnje vse stranke odločile, da bodo na volitvah nastopile samostojno. »Mislim, da je zelo slovenski pojav, da se mora najprej vsak sam stehtati, a prepričan sem, da čas povezovanja prihaja po evropskih volitvah. Zato je moj cilj in cilj Levice v Sloveniji ustvariti zeleno-levo koalicijo po evropskih volitvah,« je v Delovem podkastu povedal Mesec.
-
24. 5. 2024 | Mladina 21 | Družba
Pri Visokošolskem sindikatu Slovenije, Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije ter pri Konfederaciji sindikatov Pergam so prejšnji teden opozorili na domnevno diskriminatorno ravnanje Agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS). Agencija je, v nasprotju z zakonom o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, pri presoji izpolnjevanja pogojev za vodje raziskovalnih projektov od prijaviteljev, četudi so bili ti dlje upravičeno odsotni – bodisi zaradi nosečnosti, starševstva ali zdravstvenega stanja –, zahtevala, da nekatere pogoje izpolnijo v enakem obdobju kot drugi. S tem pa se je, so prepričani sindikati, postavila nad zakon in diskriminirala znanstvenike in znanstvenice, ki neko obdobje niso mogli strokovno delovati.
-
17. 5. 2024 | Mladina 20 | Družba
V lokal sredi Ljubljane sta se minuli torek posedla dva, tako je delovalo, dolgoletna prijatelja, moška srednjih let. Na isti dan je bil v javno obravnavo dan predlog novega zakona o gostinstvu, ki naj bi urejal tudi področje kratkotrajnih najemov stanovanj. Očitno je bilo, da nad njim nista bila pretirano navdušena. »Levičarji,« je zasikal eden, »ker niso zgradili dovolj stanovanj, se bodo zdaj spravili na nas, ki jih oddajamo.« V Ljubljani naj bi turistom oddajal dve stanovanji, tretje ima, na srečo, kot je pripomnil, nekje v tujini.
-
17. 5. 2024 | Mladina 20 | Družba
Zamolčano sodelovanje ljubljanske univerze z izraelskim tehnološkim inštitutom
Študentje, ki so v ponedeljek končali zasedbo Fakultete za družbene vede, od ljubljanske univerze še naprej zahtevajo, naj prekine vsakršno sodelovanje in pogodbe z izraelskimi univerzami. Kot so že prejšnji teden pojasnili na univerzi, to pa je ponovil tudi rektor Gregor Majdič ob srečanju s študenti na začetku tedna, naj bi oziroma so imele nekatere od njenih članic z izraelskimi univerzami sklenjene samo zelo splošne sporazume o nameri sodelovanja brez udejanjene mobilnosti ali sodelovanj. Vendar pa naj bi bil Majdič, tako študentje, zamolčal, da univerza koordinira tudi skoraj poldrugi milijon evrov vreden projekt, pri katerem ljubljanska Fakulteta za strojništvo sodeluje z nemško Tehniško univerzo v Freibergu in pa – izraelskim tehnološkim inštitutom Technion, znanim tudi po tem, da je vpet v delovanje izraelske orožarske industrije. Majdič se zdaj brani, da za projekt menda ni vedel.
-
17. 5. 2024 | Mladina 20 | Politika
Namesto lipe / Spomenik slovenske osamosvojitve bo stal na Trgu republike
Na dan razglasitve neodvisnosti in državne suverenosti Republike Slovenije, 26. junija 1991, so slovenski politični veljaki na Trgu republike pred slovenskim parlamentom posadili lipo. Blagoslovil jo je tedanji metropolit Alojzij Šuštar, skupaj z evangeličanskim pastorjem, vendar naj bi mu nekdo izklopil mikrofon, »tako da simbolična slovenska osamosvojitvena lipa tega blagoslova ni slišala«, če gre verjeti besedam, ki jih je nekoč izrekel Janez Janša. Morda se prav v tem skriva razlog, zakaj je tako slabo uspevala, bila je vidno osušena, ves čas je nihala med življenjem in smrtjo.
-
17. 5. 2024 | Mladina 20 | Kultura
Štirideset dokumentarnih in igranih filmov, paneli, predavanja, promocije knjig, tri razstave, multimedijske prireditve in gostovanje številnih svetovnih intelektualcev, filmskih ustvarjalcev in aktivistov – od 20. maja do 8. junija bo v Zagrebu potekal že 17. Subversive festival, tokrat pod naslovom Živeti brez kapitalizma. Najbolj zveneče ime letošnjega festivalskega dogajanja je zagotovo Angela Davis, priznana ameriška politična aktivistka, feministka in filozofinja, ki je bila dolgoletna članica Komunistične partije ZDA, članica Stranke črnih panterjev ter ustanovna članica dopisnih odborov za demokracijo in socializem. O svojem aktivističnem in teoretskem delu bo na festivalu spregovorila 7. junija.
-
10. 5. 2024 | Mladina 19 | Politika
»Evropo lahko reši samo levica«
Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen iz Evropske ljudske stranke, v katero sta vključeni tudi slovenski parlamentarni stranki SDS in Nova Slovenija, je na soočenju »spitzenkandidatov« v Maastrichtu nedavno dejala, da bo povezovanje njene politične skupine odvisno od tega, kakšna bodo v evropskem parlamentu razmerja moči po naslednjih volitvah. Resda je izključila sodelovanje s skrajno desno skupino Identiteta in demokracija, v kateri najdemo recimo Alternativo za Nemčijo, ne pa tudi s prav tako skrajno desnimi Evropskimi konservativci in reformisti, skupino, v katero spadajo na primer španska stranka Vox, poljska Zakon in pravičnost ter Bratje Italije. Zatočišče tam bi morda lahko našli tudi evropski poslanci madžarske stranke Fidesz, ki je pred tremi leti zapustila Evropsko ljudsko stranko, naklonjenosti Evropskim konservativcem in reformistom pa ne skrivajo niti v SDS. O tem, kaj bi takšno povezovanje lahko pomenilo za prihodnost Evrope in Evropske unije, smo se pogovarjali z dr. Boštjanom Nedohom, filozofom in znanstvenim sodelavcem Filozofskega inštituta ZRC SAZU.
