Luka Volk
-
28. 3. 2025 | Mladina 13 | Družba
Iskreno neodvisni / Rojstvo novega medijskega projekta na desnici
Slovenski medijski prostor naj bi kmalu obogatil nov konservativni portal Zanima.me. Tega bo ustvarjal tim »medijskih operativcev«, odpadnikov iz Domovine, ki so zaradi nesoglasij z lastnikom Alešem Štrancarjem, podjetnikom in dolgoletnim podpornikom SDS, ta medij zapustili, zdaj pa računajo, da bodo ob pomoči prijaznih pokroviteljev lahko ustanovili novega – kot pravijo takšnega, ki bi bil resnično neodvisen.
-
28. 3. 2025 | Mladina 13 | Družba Za naročnike
»Prepričanje, da je zgolj pri nas vse narobe, drugod pa se cedita med in mleko, je mit«
Prvak opozicije Janez Janša že napoveduje zmago na naslednjih volitvah v državni zbor, ustoličil bi rad ustavno večino razuma in uresničil svoje načrte o drugi republiki. Na shodu pred celjskim sodiščem, kjer poteka sojenje Janši v primeru Trenta, je za pravosodje – ali raje »krivosodje«, kot mu pravi – že povedal, da je to hiša, ki jo bo treba postaviti na novo, nevladnim organizacijam, ki mu niso po godu, napoveduje vojno, nedavno pa je tudi zapisal, da bodo z naslednjo vlado »brutalno odpravljeni dvojni vatli, nepotrebna ministrstva in birokratske ovire«. O Janševih zloveščih napovedih in politični aritmetiki leto pred volitvami smo se pogovarjali z dr. Marinkom Banjacem, politologom in izrednim profesorjem na ljubljanski Fakulteti za družbene vede.
-
21. 3. 2025 | Mladina 12 | Svet Za naročnike
»Premikamo se nazaj v 19. stoletje«
Ameriški politolog in politični ekonomist dr. Francis Fukuyama je zagotovo najbolj znan po tezi o »koncu zgodovine«, ko je leta 1992, po padcu Berlinskega zidu in zlomu Sovjetske zveze, oznanil, da je zmagala liberalna demokracija, zgodovina pa da je s tem tako rekoč prišla h koncu. Številni so se naslajali ob tej zmagoslavni krilatici in nekaj časa se je celo zdelo, da je imel Fukuyama prav: če izvzamemo države, ki so se mučile s tranzicijo ali padle v spopade med seboj, je gospodarstvo res cvetelo, globalizacija pa je bila na vrhuncu. Ameriko je nato pretresel 11. september, zahodni svet pa novo sosledje kriz – in zgodilo se je, da je bilo zgodovino spet treba pisati na novo.
-
21. 3. 2025 | Mladina 12 | Družba Za naročnike
Lovilec jeze / Kdo je Zoran Stevanović?
Bil je čudovit poletni dan, ko se je Zoran Stevanović, kranjski mestni svetnik, javnosti bolj znan kot predsednik stranke Resnica in prvi obraz protestov proti ukrepom za zajezitev epidemije in obveznemu cepljenju, lani usedel na teraso gostinskega lokala v Kranju ter si privoščil morsko paeljo. Ko je opazoval mimoidoče, se mu je utrnila misel, zato je takoj iz žepa izvlekel telefon, ga postavil predse in se začel snemati.
-
21. 3. 2025 | Mladina 12 | Politika
Korupcijska afera Huawei / Med imeni se pojavlja tudi nekdanji evropski poslanec Franc Bogovič
Bruselj pretresa korupcijska afera, za katero tamkajšnji časnik Politico že piše, da spominja na afero Katargate, ki je izbruhnila konec leta 2022.
-
21. 3. 2025 | Mladina 12 | Družba
V italijanski oddaji Le Iene je bil predprejšnji konec tedna objavljen prispevek s pričevanji domnevnih žrtev nekdanjega jezuita Marka Rupnika Glorie Branciani, Mirjam Kovač in sestre Samuelle. Spregovorile so o spolnem in psihičnem nasilju, ki naj bi ga bil nad njimi izvajal slovenski pater. Novinarki Roberti Rei, ki je prispevek pripravila, je Rupnika uspelo prestreči na rimskem letališču Fiumicino in mu postaviti nekaj vprašanj – Rupnik, opazno nejevoljen, se je zavil v molk.
-
14. 3. 2025 | Mladina 11 | Politika
Deset mesecev po tem, ko so na gospodarskem ministrstvu prvič predstavili predlog zakona o gostinstvu, ki bi omejil kratkoročno oddajanje stanovanj prek platform, kot sta Airbnb in Booking, mu je zdaj le uspelo priromati iz ministrskih logov v vlado, v prihodnjih mesecih pa bo pot nadaljeval v državni zbor, kjer naj bi ga sprejeli še pred poletjem.
-
14. 3. 2025 | Mladina 11 | Družba
V Aleksandru Čeferinu, predsedniku evropske nogometne zveze Uefa, so številni v času zadnje Janševe vlade videli tudi politični potencial. Februarja je v intervjuju za Sobotno prilogo Dela zatrdil, da naj bi bila domnevna pretirana politična korektnost ena najbolj, če ne kar najbolj pogubna stvar za Evropo. »Vsi imamo dovolj politične korektnosti,« je povedal. »Pri nas, v zahodnem svetu, svobode govora ni več. Ne moreš več povedati, kaj si misliš.« Je danes, ko živimo v času sovražnega jezika in grobijanstva, zmerjanje pa je postalo nova normalnost, res mogoče trditi, da se komurkoli krši pravica do svobode govora in mora paziti na svoje besede? A številni menijo enako kot Aleksander Čeferin – tako stališče boste našli domala kjerkoli, v medijih, na družbenih omrežjih, za mizo na kosilu z razširjeno družino ali za šankom. Še najraje pa ga ves čas ponavljajo populisti.
-
14. 3. 2025 | Mladina 11 | Družba
Feminizem ni en sam, feminizmov je več
Kamorkoli si se ozrl minulo soboto, 8. marca, na mednarodni dan žensk, si videl šopke cvetlic in bombonjere. Če ste se zjutraj sprehodile čez Kongresni trg v Ljubljani (ali kje drugje, kjer so se trgovci lotili podobnih akcij), so vam delavke iz Lidla verjetno v roke potisnile vrtnico. Mednarodni dan žensk je, podobno kot materinski dan ali pa valentinovo, zelo skomercializiran praznik. A še zmeraj je to dan, ki ne mine brez protestov. V prestolnici sta letos potekala dva, protest ob 8. marcu pa je pod geslom Če me stavkamo, svet stoji potekal tudi v Kopru.
-
14. 3. 2025 | Mladina 11 | Družba
Kaj je botrovalo odpovedi delovnega razmerja profesorju Frideriku Klampferju?
Filozof Friderik Klampfer velja za nosilni steber študija filozofije na Filozofski fakulteti v Mariboru in je eden najuglednejših mariborskih humanistov, javni prostor pa je zaznamoval s poglobljenimi razpravami o etičnih zadregah sodobne znanosti, denimo v povezavi z evtanazijo. Vodstvo fakultete, na kateri je delal 32 let, mu je zdaj vročilo sklep o odpovedi delovnega razmerja.
-
7. 3. 2025 | Mladina 10 | Svet
Ameriški predsednik Donald Trump in njegov svetovalec Elon Musk po zgledu argentinskega predsednika Javierja Mileija, ki je pred volitvami hodil naokoli z motorno žago, delata reze v javno upravo. Musk se je z odpuščanjem lotil tudi Nacionalne uprave za oceane in ozračje, odpustil naj bi bil več sto, po nekaterih podatkih od 800 do 1300 zaposlenih v tej ustanovi. To ni bilo večje presenečenje, saj je Trump, sloviti podnebni zanikovalec, že prvi dan predsedovanja med drugim zaukazal izstop ZDA iz pariškega podnebnega sporazuma.
-
7. 3. 2025 | Mladina 10 | Politika
Poslanski odpadnik iz Levice Miha Kordiš in najpomembnejši člani te stranke so se v tem mandatu znašli na različnih bregovih – Kordiš, ki je v stranki ustanovil tako imenovano levo krilo, bi verjetno rekel, da sam stoji na tistem bolj levem bregu, drugi pa na desnem. Potem ko so mu v stranki novembra lani zamrznili članstvo, ker je večkrat javno nastopil proti Levici in naj bi bil tudi verbalno nasilen do strankarskih kolegov, poleg tega je poskušal izsiliti zaposlitev strokovne sodelavke, je v stranki stekel disciplinski postopek, ki se te dni končuje in bi lahko vodil do Kordiševe izključitve.
-
7. 3. 2025 | Mladina 10 | Politika
Ameriški predsednik Donald Trump je prejšnji mesec naročil temeljito revizijo državnega financiranja nevladnih organizacij, ki »spodkopavajo nacionalni interes«, cilj naj bi bil financiranje uskladiti z ameriškimi interesi in prednostnimi nalogami nove administracije. Povedano drugače, naročil je rezanje denarja za nevladne organizacije, ki mu gredo preveč v nos oziroma bi si mu upale v prihodnje ugovarjati. Lahko si samo predstavljamo, kakšno veselje je moralo ob tem preplaviti vilo na ljubljanski Trstenjakovi ulici, kjer domuje SDS – bilo je, kot bi opisovali njihove najlepše sanje.
-
Ste prejeli vabilo na seznanitev vojaških obveznikov? Kaj zdaj?
Skoraj zagotovo je med vami kdo z najstniškim sinom, ki je letos dopolnil ali pa bo dopolnil 18 let. Če je tako, obstaja precejšna verjetnost, da je prejel pismo ministrstva za obrambo, ob katerem ste se malce zdrznili in pomislili, zakaj ga vabijo na seznanitev vojaških obveznikov. Pri tem ste morda celo pogledali skozi okno, ali se zunaj nemara ni začela vojna – ko pa smo v Sloveniji naborništvo že pred časom odpravili. Brez skrbi, niste edini, tudi pri nas v uredništvu se vsako leto najde kakšen takšen zaskrbljeni oče ali mati. Tukaj smo, da vam pomagamo.
-
Strah in trepet / Česa se boji Alenka Puhar?
Alenka Puhar, prevajalka, publicistka in dolgoletna novinarka Dela, je zanimiva dama – in da je dama, je bilo večkrat poudarjeno tudi med oddajo Intervju na TV SLO 1, kamor je prišla v goste k Jožetu Možini. Rodila se je v partizanski družini. V tistih svinčenih letih ji je nekako uspelo prevesti roman 1984 Georgea Orwella; to je bil sploh eden izmed prvih uradno izdanih prevodov tega dela v socializmu. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bila članica uredništva Nove revije in članica kolegija Odbora za varstvo človekovih pravic. Janezu Janši je ostala zavezana tudi kasneje – protestirala je, ko so ga izključili iz Slovenskega centra PEN, in protestirala je pred vrhovnim sodiščem leta 2014, ko so protestniki zahtevali njegovo izpustitev iz zapora.
-
Morajo domnevne žrtve spolnega nasilja res deliti krivdo z domnevnim storilcem?
Nekdanji koprski škof dr. Jurij Bizjak je pred upokojitvijo v koprsko škofijo sprejel nekdanjega jezuita in umetnika Marka Rupnika, obtoženega spolne in psihične zlorabe najmanj 20 redovnic v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, večinoma iz ljubljanske skupnosti Loyola. V intervjuju za Večerovo prilogo V nedeljo je upokojeni škof ugotavljal, da je to res naletelo na precejšnje neodobravanje javnosti, a da so za to poskrbeli predvsem mediji. Nato pa zadevo Rupnik pospremil še z besedami: »Mojzes piše tako: če se nekaj zgodi v mestu, potem pripeljite storilca pred mestna vrata in ju posujte s kamenjem – njega, ker jo je napadel, in njo, ker ni vpila.« Po njegovem gre za »vprašanje delitve krivde«. Pa to res drži?
-
Janša se je končno razkril kot pravi organizator Ruparjevih shodov
Po navodilih Pavla Ruparja smo v alufolijo zavili dve šniti belega kruha s klobaso, v žep pa pospravili majhno šilce, če bo treba spiti kaj za pogum – in se odpravili na sredin protestni shod v Ljubljani. Rupar je tokrat pripravil že 17. »vseslovenski protest upokojencev«, kot jim pravi, čisto prvič pa se je med govorci na shodu pojavil tudi prvak opozicije Janez Janša. Ko smo korakali mimo vlade in potem postopali pred parlamentom, nas je sicer sredi ene bolj hladnih front v vsej zimi grela misel, ki jo vsako leto, če seveda ni na oblasti, približno ob takšnem času rad ponavlja Janša – da vendarle prihaja pomlad.
-
V SDS preprosto streljajo na slepo – ne glede na to, kaj je res in kaj ni
Poslanci opozicije so v državnem zboru prejšnji teden uprizorili čisto pravo politično burlesko. V največji opozicijski stranki so predlagali spremembo zakona o omejevanju porabe alkohola, ki bi omogočila prodajo alkoholnih pijač na dogodkih v šolskih prostorih, ko tam ne poteka pouk ali obšolske dejavnosti. Povod za takšen predlog naj bi bilo dejstvo, da se majhne občine pogosto srečujejo s težavo organiziranja dogodkov drugod – točenje alkoholnih pijač pa je kakopak ključni del vsakršne prireditve ali gasilske veselice.
-
Časopis Delo je v ponedeljek, 10. februarja, objavil javnomnenjsko raziskavo, ki jo je zanj pripravila agencija Mediana. Na vprašanje, komu bi najverjetneje namenili glas, ki so ga med 3. in 6. februarjem anketarji postavili 728 prebivalcem, jih je 23,7 odstotka odgovorilo, da SDS, Svobodo pa bi izbralo 12,7 odstotka vprašanih. Razkorak med največjima strankama opozicije in koalicije se je skoraj podvojil v primerjavi s prejšnjim mesecem, tako velike razlike med njima pa Medianine ankete v tem mandatu še niso izmerile. Ob tem velja sicer dodati, da v anketo ni bila vključena stranka Demokrati Anžeta Logarja, ki krade glasove prav iz bazena SDS.
-
Janša je Selakoviča izkoristil za lastno propagando
Ko je Elon Musk na svojem omrežju X gostil pogovor s kanclersko kandidatko skrajno desne Alternative za Nemčijo (AfD) Alice Weidel, so bili ljudje šokirani. Pa saj je povsem normalna! In govori čisto normalne stvari! Musk je bil hvaležen poslušalec in izpraševalec – vneto je poslušal in postavljal prijazna vprašanja. Pomagal je normalizirati stranko AfD. Stranko, katere bivši predstavnik za medije Christian Lüth je nekoč rekel, da jim migracije višajo rejtinge, če bo kdaj treba, bodo pa migrante tako ali tako postrelili ali zaplinili. In stranko, ki je v mestu Karlsruhe prejšnji mesec razposlala volilne letake v obliki letalskih vozovnic za deportacijo priseljencev, grozljivo podobne enosmernim vozovnicam za vlak v Jeruzalem, ki so jih nekoč nacisti delili v Nemčiji živečim Judom.
-
Če bi po zadnjih predsedniških in evropskih volitvah v roke vzeli zemljevid Slovenije, razdeljene po volilnih okrajih, bi videli nekaj nenavadnega. Na evropskih volitvah in v prvem krogu predsedniških volitev je bil zemljevid razdeljen med najmočnejša igralca – na evropskih volitvah sta bili to stranki Svoboda in SDS, na predsedniških pa Nataša Pirc Musar in Anže Logar –, le na jugovzhodu države, v Kočevju, bi videli odstopanje. Tam je slavil dr. Vladimir Prebilič. Kdo bi razumel, da so se v Kočevju na vse pretege poskušali znebiti svojega župana, a Kočevci imajo o Prebiliču v resnici povedati večinoma dobre reči.
-
Kadar hodimo mimo izložb velikih knjigarn v državi, nas s platnic knjig v njih gledajo pretežno možakarji, ki delijo nasvete, kako postati »najboljša različica samega sebe«. Na vrhuncu velnes in fitnes kulture je veljalo, da šteje samo »fit« telo – danes je pomembno, da imamo tudi »fit« um! Veliki oglasni panoji kričijo podobno. Sreča je postala tržno blago. A v resnici je, pravi dr. Polona Matjan Štuhec, specialistka klinične psihologije in psihoterapevtka, še kar banalna stvar.
-
Pestro dogajanje na desnici: prestopi, razhodi in veliko sodelovanja
Oktobra lani sta SDS za Anžetom Logarjem, ki je napovedal ustanovitev nove stranke, zapustila tudi Eva Irgl in Dejan Kaloh. Trojček je imel tako zadosti glav, da bi v državnem zboru lahko ustanovil poslansko skupino. A je že naslednji mesec sledil zaplet. Kaloh in Logar naj bi se bila tik pred ustanovnim kongresom Demokratov sporekla in njune poti so se razšle. Demokrati so ostali brez poslanske skupine v državnem zboru, Kaloh pa brez matične stranke. Oboji naj bi za svoje težave zdaj našli rešitev.
-
Vplivneži na obisku pri Golobu
V kabinetu predsednika vlade so malo za tem, ko so se začele polemike o predlogu novega medijskega zakona in o tem, kaj bi lahko pomenil za spletne vplivneže, gostili četico teh – Katarino Benček (sicer zasebno prijateljico Tine Gaber), Anjo Oman, Ajdo Sitar Žumer in Blaža Vižintina. Sprejel jih je sam državni vrh; poleg predsednika vlade so bili prisotni še vodja kabineta Luka Špoljar, kulturna ministrica Asta Vrečko, državni sekretar na kulturnem ministrstvu Marko Rusjan ter Sara Žibrat, poslanka Svobode.
-
Elon Musk je sodobna poosebitev mita o geniju. V očeh javnosti velja za skorajda nadčloveškega misleca z neverjetno sposobnostjo ustvarjanja velikih idej, zato naj bi bil tudi tako uspešen in bogat, posledično pa mu je kdaj dovoljeno biti malce ekscentričen, Američani bi celo rekli unhinged. Neuravnovešen, tako rekoč snet s tečajev, malce nor. Takšna je pač narava genija! Ko je bil leta 2021 gost priljubljene ameriške oddaje Saturday Night Live, je odkrito povedal: »Na novo sem ustvaril električna vozila in ljudi pošiljam na Mars. Ste res mislili, da bom normalen?« In ko je priletel na oder dvorane Capitol One v Washigtonu, na dan Trumpove inavguracije, je to spet dokazal. Skakal je po odru, mahal z rokami in pred mikrofonom spustil zvok, ki bi ga lahko opisali samo kot bojni krik. »Takšen je občutek zmage,« je dejal v mikrofon. Nato pa desno roko naslonil na srce, postal za trenutek – in jo izstrelil v zrak v gesto, ki je bila podobna nacističnemu pozdravu. »Pošiljam vam svoje srce!« Družbena omrežja, tudi platformo X, ki je v lasti Muska, in medije so preplavile teorije, kaj se je v resnici zgodilo.
-
Kdo bi sodeloval s kom in kakšni so obeti za široko desno koalicijo?
Sodelovanje! Tega imajo na desnici polna usta. Anže Logar, predsednik Demokratov, je na družbenih omrežjih predlagal, da bi se parlamentarne stranke, »ki si iskreno želimo uspešne Slovenije«, začele sestajati na delovnih sestankih. »Koalicijskih verjetno ne bo poleg, a to ne bo razlog za opustitev iniciative.« Na desnici hkrati poteka hiperprodukcija novih strank in pobud, ki so željne povezovanja pred volitvami.
-
»Naš način življenja se vrača kot bumerang«
Rekordno vroča poletja iz leta v leto, nedavni požari v Kaliforniji in predlanske katastrofalne poplave v Sloveniji – človekov vpliv na okolje je neverjeten in zavedanje, da s tako rekoč vsakim korakom odžiramo košček planeta, nas lahko spravlja v obup. Prav te občutke, grozo, strah in celo bes, v knjigi Land Sickness (Kopenska bolezen) popisuje danski sociolog Nikolaj Schultz, raziskovalec in predavatelj na Aarhuški fakulteti za arhitekturo ter nekdanji tesni sodelavec cenjenega francoskega misleca Bruna Latourja. Za to knjigo je Slavoj Žižek zapisal, da je ena redkih, ki nas lahko mobilizirajo za nujno ekološko delovanje.
-
Prikrita politična akcija podpornika desnice
Po državi so se (znova) pojavili veliki reklamni panoji s črno pisavo na beli podlagi in rdečo obrobo, ki spominjajo na opozorila, kakršna najdete na škatlicah cigaret. Samo da na teh panojih preberete sugestivna politična sporočila, za katera ni čisto jasno, kdo stoji za njimi, saj so podpisana zgolj s kratico »ACOQ10«. Ob cestah vidite napis »Všeč mi je, ko vlada dela za državljane« ali pa verze iz pesmi Naš narodni dom Simona Gregorčiča: »Pod streho našo tuji rod / Naj gost nam bo, a ne gospod.« Podobni plakati so se po Sloveniji pojavili že lani, denimo plakata z napisom »Kaj si želim v letu 2024, izločevanje ali sodelovanje?« in »Všeč mi je, da lahko grem zvečer sama po mestu«.
-
Zakaj se v katoliški cerkvi bojijo zakona, ki varuje vernike?
Prejšnji teden so škofje Andrej Saje, Peter Štumpf in Maksimilijan Matjaž sprejeli skupno izjavo, s katero se odzivajo na zakonodajne predloge in napovedi davčnih sprememb, ki, kot so zapisali, »razburjajo javnost, predvsem pa vernike in vernice«. Visoki cerkveni dostojanstveniki so se obregnili ob predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki ga je koalicija v državni zbor sicer vložila v ponedeljek, nepremičninski davek in medijski zakon, ki so ga na začetku leta predstavili na kulturnem ministrstvu.
-
»Janši z nenehnim proizvajanjem škandalov uspeva ostati središče političnega prostora«
Svet postaja vse bolj nevaren in nepredvidljiv. »Soočamo se s podnebno krizo, ekspanzionizem postaja norma, mednarodne odnose pa krojijo ljudje brez volje za preprečevanje strateških kriz,« opozarja sociolog dr. Gorazd Kovačič, predavatelj na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V času, ko bi najbolj potrebovali modre politike, prevladuje argument moči nad močjo argumenta. Politično prizorišče obvladujejo ekscesi in avtoritarni voditelji, kot sta Donald Trump in Vladimir Putin, pri čemer takšnim politikam dodaten zagon dajejo vplivni plutokrati. Med njimi je tudi najbogatejši človek na svetu Elon Musk, ki bi lahko postal del nove Trumpove administracije, hkrati pa že deluje kot mecen skrajne desnice v Evropi.
