Luka Volk
-
15. 11. 2024 | Mladina 46 | Politika Za naročnike
Karin Planinšek je pozornost širše javnosti prvič vzbudila pred kakšnim letom, ko sta skupaj z Zalo Klopčič, prijateljico in soborko za boljši svet v podmladku SDS, začeli snemati vsebine po vzoru konservativnih komentatork z druge strani luže, kot je na primer ta hip popularna Brett Cooper. Podkast, v katerem sta dekleti komentirali aktualne zadeve – kakopak skladno z jezikom svoje stranke in njenega predsednika –, je za Karin Planinšek pomenil vstopnico med strankine težkokategornike; zaupana ji je bila kandidatura za evroposlanko na evropskih volitvah. Kljub neuspešni kandidaturi (in kakšnemu spodrsljaju na poti: denimo, ko je dejala, da bi bilo treba proti Izraelu uvesti sankcije zaradi napadov na Gazo, za kar se je kasneje javno opravičila) ji je uspelo na družbenih omrežjih nabrati kar zajetno sledilstvo.
-
15. 11. 2024 | Mladina 46 | Svet
Naš Branko Grims bi rad skočil v objem Orbánovim Patriotom
V sedanjem sklicu evropskega parlamenta je najti tudi kakšnega res skrajnega politika. Med tistimi, ki so dvignili največ prahu, je zagotovo skrajno desna evropska poslanka iz Romunije Diana Sosoaca, ki je z vzklikanjem poleti motila glasovanje o novi (stari) predsednici evropske komisije, v zrak dvigovala pravoslavne ikone, nato pa si v znak protesta, ko so jo odpeljali iz dvorane, nadela še pasji nagobčnik.
-
15. 11. 2024 | Mladina 46 | Družba
Praznovanje sv. Martina zaznamuje zaključek jesenske trgatve in zorenja vina, mošt se takrat simbolično spremeni v vino in to je tudi napoved prehoda v zimo. Ni pravega martinovanja brez pečene gosi, rdečega zelja in mlincev, pa tudi ne brez rujne kapljice (ali dveh), zato lokalne skupnosti ob tej priložnosti pogosto pripravijo večja skupna veseljačenja. V Leskovcu pri Krškem lokalno kulturno društvo krajane vsako leto povabi na druženje v tamkajšnjo osnovno šolo. To bi se moralo zgoditi tudi to soboto, vendar je bila prireditev v zadnjem hipu odpovedana.
-
30. 10. 2024 | Mladina 44 | Politika
Vlada je poleti sporočila, da bo pripravila zakon o financiranju javnih najemnih stanovanj, ki bo zagotovil sistemski vir financiranja javne najemne gradnje. Ta naj bi od leta 2025 do leta 2035 zagotavljal 100 milijonov evrov na leto oziroma za stanovanjske projekte po državi v desetih letih zagotovil milijardo evrov. Načrt? Zgraditi 20 tisoč stanovanj.
-
30. 10. 2024 | Mladina 44 | Politika
Je Levica res skrajna stranka?
Anže Logar je politično kariero debelih 25 let gradil v SDS. Prehodil je pot od nekdanjega podpredsednika podmladka stranke do direktorja vladnega urada za komuniciranje, bil je večkratni mestni svetnik in poslanec, predsednik sveta, nesojeni kandidat za župana Ljubljane, zunanji minister v prejšnji vladi ter »neodvisni« kandidat za predsednika države. Z ramo ob rami je stal z največjimi skrajneži te stranke, z Brankom Grimsom, Žanom Mahničem, Alešem Hojsom in navsezadnje tudi s predsednikom SDS Janezom Janšo. Po razglasitvi rezultata predsedniških volitev, ki se mu je na desnici prej približala edinole Barbara Brezigar leta 2002, je napovedal, da se je Slovenija znašla »na začetku nečesa velikega«. Možnosti sta bili samo dve: ali bo prevzel krmilo stranke, v kateri se primata že 30 let krvavo oklepa en človek, ali pa bo ustanovil novo. Tehtnica se je kaj hitro prevesila na stran tiste druge.
-
30. 10. 2024 | Mladina 44 | Politika
Kako umetna je že inteligenca slovenskega javnega sektorja?
Pri britanskem časniku The Guardian so lani razkrili, da je britanska vlada za odkrivanje goljufij pri dodeljevanju denarnih nadomestil uporabljala umetno inteligenco (UI), a je bila ta pristranska, saj je za morebitne goljufe napačno označila veliko Bolgarov. Pred leti je nizozemska davčna uprava uvedla avtomatiziran sistem, ki naj bi odkrival in kaznoval goljufije pri otroških dodatkih. Rezultati so bili katastrofalni. Sistem se je osredotočil predvsem na pripadnike nebelskih manjšin z nizkimi prihodki; zahteve po vračilu otroških dodatkov so več tisoč družin pahnile v revščino, več kot tisoč otrok pa je bilo poslanih v rejništvo.
-
25. 10. 2024 | Mladina 43 | Družba
Platon je verjel, da bi državo morali voditi filozofi ali »ljubitelji modrosti«, skratka tisti, ki se zavzemajo za spoznanje resnice. Ko se zdi, da gre svet k vragu, resnica pa je zmeraj bolj izmuzljiv pojem, se po odgovore obračamo na modrece. O tem, kakšen je utrip časa, v katerem živimo, o populistih, ki se hranijo z jezo in skrbmi ljudi, o Donaldu Trumpu in ameriških volitvah prihodnji mesec, pa tudi o sofistih, ki nas prepričujejo, da se vse rešitve skrivajo v sodelovanju – natančneje: v Platformi sodelovanja –, smo se pogovarjali z mednarodno uveljavljeno filozofinjo in sociologinjo dr. Renato Salecl, ki je zaposlena na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, predava pa tudi v New Yorku in Londonu.
-
25. 10. 2024 | Mladina 43 | Politika
Podmladek SDS je dobil novega predsednika, SDS ima še zmeraj starega
Podmladek stranke SDS, Slovenska demokratska mladina (SDM), je prava valilnica kadrov za največjo opozicijsko stranko. V njem so politično pot začeli poslanci Žan Mahnič, Alenka Jeraj, Anja Bah Žibert, navsezadnje tudi »odpadnik« Anže Logar.
-
25. 10. 2024 | Mladina 43 | Družba
Pred nekaj leti je prebivalce večstanovanjske hiše na Poljanski cesti v Ljubljani zmotila nacistična zastava, ki naj bi jo bila izobesila skupina mladcev na enem od balkonov. Ogorčeni sosedje so poklicali policijo, zastava je bila umaknjena, vendar je policija ugotovila, da ni šlo za kaznivo dejanje, pač pa morda le za prekršek. Podoben primer poveličevanja nacizma je sledil pred dobrim letom v Mariboru, ko so neznanci z okna na zapuščeni stavbi izobesili nacistično zastavo. Tudi v tem primeru je policija ugotovila, da izobešanje zastave ni bilo kaznivo dejanje spodbujanja sovraštva.
-
18. 10. 2024 | Mladina 42 | Družba
Posledice povračilnih ukrepov Izraela leto dni po 7. oktobru, ko je Hamas napadel Izrael, so okoli 70 odstotkov porušene ključne infrastrukture v Gazi, tudi vse univerze, in več kot 40 tisoč mrtvih. Eskalacija na Bližnjem vzhodu je dosegla novo vrelišče v zadnjih tednih, ko je Izrael vdrl v Libanon, ko je bil ubit vodja Hezbolaha, Hasan Nasrala, in ko so se zgodili napadi na Bejrut, Sirijo in Jemen, tudi na mirovniške sile Združenih narodov v Libanonu. Vse bolj napet je odnos med Izraelom in Iranom; slednji je na začetku meseca na Izrael izstrelil okoli 200 raket. Bližnji vzhod je v plamenih. O tem, kaj se pravzaprav dogaja, smo se pogovarjali s sociologom in politologom dr. Primožem Šterbencem, docentom na Fakulteti za management Univerze na Primorskem, ki velja za enega največjih poznavalcev političnih razmer na Bližnjem vzhodu pri nas.
-
18. 10. 2024 | Mladina 42 | Družba
Nepridipravi so razdejali stojnico Inštituta 8. marec
Pri Inštitutu 8. marec nadaljujejo zbiranje podpisov v okviru pobude My voice, My choice (Moj glas, moja izbira), da bi vsem ženskam v Evropi zagotovili varen in dostopen splav. Doslej so zbrali že okoli 660 tisoč podpisov, da bosta njihovo pobudo obravnavala evropska komisija in parlament, jih potrebujejo milijon. Čeprav jim gre zelo dobro – pobuda je postala najhitreje rastoča evropska državljanska pobuda – se jim še vedno kdaj zgodi kaj neprijetnega. Denimo prejšnji teden v petek zjutraj v Ljubljani, ko so njihovi prostovoljci prišli k stojnici na Adamič-Lundrovem nabrežju, kjer zbirajo podpise, in jo našli v razsulu.
-
18. 10. 2024 | Mladina 42 | Družba
Domači pes, kot ga poznamo, naj bi se bil razvil iz majhne skupine volkov pred več kot 14 tisoč leti in tako postal prva udomačena žival, vendar o posebni vezi med človekom in predniki psa pričajo tudi starejše izkopanine. Denimo najdba ostankov paleolitskega psa na Češkem, pokopanega s kostjo mamuta, ki mu jo je – ker je bil tako priden fant (!) – v usta ob smrti najverjetneje položila človeška roka. Psom pa so v zgodovini pripisovali tudi posebne ali nadnaravne moči, naj bo to spremljanje pokojnih v onstranstvo ali pa straženje vhoda v podzemlje (Anubis v Egiptu, troglavi pes Kerber pri Grkih).
-
11. 10. 2024 | Mladina 41 | Družba
Česa si pravzaprav želijo nasprotniki pravice do splava?
Vane Gošnik, eden od ustanoviteljev Zelenih in podpredsednik osamosvojitvene skupščine, je v zadnjih letih največ pozornosti pritegnil kot član programskega sveta RTV Slovenija, ki ga je tja nastavila zadnja Janševa vlada, in zaradi obscenosti, ki jih pogosto rad razširja po družbenih omrežjih. Eno takšnih je na platformi X (Twitter) delil minuli konec tedna. »Če umoriš en dan starega dojenčka, si detomorilec in strogo kaznovan,« je zapisal. »Če umoriš živega dojenčka, ki je še v maternici, si Asta Vrečko.«
-
11. 10. 2024 | Mladina 41 | Družba
Luka Mesec in Slavoj Žižek / Darovana razprava o prihodnosti
Prejšnji konec tedna je festival Indigo oder za uro in pol prepustil Slavoju Žižku, brez dvoma enemu najpronicljivejših filozofov našega časa, in Luki Mescu, ministru za delo in najvplivnejšemu levemu politiku v državi. Kot se je že takoj na začetku malce pohecal Žižek, ki se razglaša za krščanskega ateista, sta namesto maše navzočim v veliki dvorani ljubljanske Cukrarne darovala razpravo. Razpravo o prihodnosti ter njenih največjih družbenih in političnih izzivih.
-
11. 10. 2024 | Mladina 41 | Družba
Zaskrbljeni mladi / Strah pred brezposelnostjo, migracijami in umetno inteligenco
Raziskava slovenske mladine, katere izsledke sta junija predstavili mariborska univerza in nemška fundacija Friedrich Ebert Stiftung, je pokazala, da se je med mladimi v Sloveniji zgodil občuten »zasuk v desno«. Natančneje, kar 35 odstotkov mladih se je v raziskavi samoopredelilo za desničarje (17 odstotnih točk več kot leta 2018), 20 odstotkov pa za levičarje (22 odstotnih točk manj kot leta 2018). Obenem je raziskava pokazala, da so mladi zmeraj bolj črnogledi glede prihodnosti.
-
11. 10. 2024 | Mladina 41 | Družba
Delodajalci se bodo težje znebili delavca, ki jim je trn v peti
Nova delavska zakonodaja, sprejeta lani, s 16. novembrom za zaposlene ne prinaša samo pravice do odklopa, ki bo jasneje razmejila delo in prosti čas, pač pa tudi več pravic za delavske predstavnike. Ureditev, ki je veljala doslej, se je v preteklosti izkazala za neučinkovito.
-
4. 10. 2024 | Mladina 40 | Družba
Stanovanjski problem je ena glavnih skrbi mladih, če ne celo glavna
Težave na dolgo zanemarjenem stanovanjskem področju so že prerasle v katastrofo, stanovanjski problem je v zadnjih letih postal ena glavnih skrbi mladih, če ne celo glavna. To se je vnovič pokazalo na začetku študijskega leta. V prestolnici, kjer je stiska najhujša, so iz Študentskega doma Ljubljana sporočili, da so prejeli okoli 8800 vlog za razpisana subvencionirana ležišča, vendar je teh na voljo samo okoli 7000. Kaj preostane drugim? Rešitev bodo primorani iskati pri zasebnikih.
-
4. 10. 2024 | Mladina 40 | Družba
Kdo sme šariti po naših glavah?
Velik del ljudi se je v življenju že znašel v stiski – na primer ob izgubi službe, ločitvi ali kakšni drugi neprijetni prelomnici v življenju –, v duševni krizi, za katero je ocenil, da je ne bo uspel prebroditi sam. Takrat človek seveda pomisli, da nemara potrebuje pomoč psihoterapevta. In če bi odprli svetovni splet, bi se pred očmi slehernika v stiski prikazalo nepregledno morje zasebnih psihoterapevtov, ki obljubljajo, da lahko z njihovo pomočjo in s pomočjo teh ali onih metod (teh obstaja prav toliko nepregledna množica), predvsem pa z zadostnim »delom na sebi«, vsak spet postane »najboljša različica samega sebe«. A žal med njimi ni, vsaj formalno ne, nihče psihoterapevt. Ta poklic v Sloveniji namreč ne obstaja.
-
4. 10. 2024 | Mladina 40 | Družba
Nasprotniki splava so tudi letos v Ljubljani postavili simbolično grobišče »nerojenih otrok«
Ruska vlada je prejšnji mesec podprla osnutek zakona, ki bi kaznoval širjenje kakršnekoli »ideologije življenja brez otrok«. Gre za še enega v nizu ukrepov, poleg omejevanja dostopa do tablet za prekinitev nosečnosti in prizadevanj ruske pravoslavne cerkve za prepoved splava v zasebnih klinikah, s katerimi imajo zadnje leto opraviti ruske ženske, če se odločijo za splav. S tovrstnimi ukrepi naj bi, tako ruske oblasti, rešili demografski problem (tega zadnji dve leti in pol dodatno poganja vojna v Ukrajini) – nesreča žensk, ki so tako ali tako samo stroji za rojevanje, proizvajalke »kanonfutra« za nesmiselno prelivanje krvi, je ob tem zgolj postranska škoda.
-
27. 9. 2024 | Mladina 39 | Družba
Aplikacije za zmenke so gonilo naraščajoče družbene neenakosti
Spletne aplikacije so prinesle revolucijo v svet zmenkarij. V preteklosti so se ljudje spoznavali pretežno znotraj svojega socialnega kroga, na delovnem mestu ali v lokalnih skupnostih. Spletne aplikacije naj bi te ovire odstranile – zaradi njih je bilo mogoče spoznati tudi ljudi, ki jih prej ne bi srečali nikoli v življenju, bazen potencialnih partnerjev se je navidezno zelo razširil. Logični zaključek bi bil, da se je s tem povečala tudi mobilnost med družbenimi razredi. Vendar naj bi se, kot ugotavlja skupina raziskovalcev ameriške centralne banke in Haverfordskega kolidža v Pensilvaniji, zgodilo nasprotno: naraščajoča priljubljenost spletnih aplikacij za zmenke naj bi bila ena od gonilnih sil družbene neenakosti.
-
27. 9. 2024 | Mladina 39 | Kultura
»Glasba pomaga graditi skupnost«
Glasba je bila švedskemu glasbeniku Olofu Dreijerju (1981), ki te dni prihaja na ljubljanski Festival Indigo, tako rekoč položena v zibelko. Oče je igral več inštrumentov, on igra saksofon, zato sta skupaj pogosto nastopala na zabavah. Bil je član različnih srednješolskih bendov, igral je soul, postrock in celo ska, za prijatelje je ustvarjal beate in snemal avtorske skladbe samo s preprosto klaviaturo in prenosnim kasetofonom. Leta 1999 sta s sestro Karin Dreijer, po mnenju kritikov »najmarkantnejšim skandinavskim glasom po Björk«, oblikovala glasbeni duo The Knife. V brunarici na otoku Tjörn na zahodu Švedske sta položila temeljni kamen za debitantski album The Knife (2001), ki je bil bolj ko ne poskus iskanja lastnega izraza, z naslednjim albumom Deep Cuts (in nalezljivimi hiti, kot sta Heartbeats in Pass This On) pa sta dve leti kasneje že neizbrisno zaznamovala svetovno popularno glasbo.
-
20. 9. 2024 | Mladina 38 | Politika
Bo vlada upoštevala voljo ljudstva?
Pred začetkom parlamentarnih počitnic so se volivci odpravili ne samo na evropske volitve, temveč so imeli priložnost izraziti svojo voljo tudi na treh posvetovalnih referendumih. Na teh so se lahko opredelili do štirih referendumskih vprašanj: prvič, ali se strinjajo, da bi uvedli preferenčni glas na volitvah v državni zbor, drugič, ali se strinjajo, da bi bila v državi dopuščena gojenje in predelava konoplje v medicinske namene, tretjič, ali naj bosta dovoljena gojenje in posest konoplje za omejeno osebno rabo, in četrtič, ali bi v Sloveniji uvedli zakon, ki bi urejal pomoč pri prostovoljnem končanju življenja. Volivci so na vsa vprašanja odgovorili pritrdilno. Počitnic je konec, od referendumov pa bodo kmalu minili štirje meseci.
-
Bo vlada upoštevala voljo ljudstva?
Pred začetkom parlamentarnih počitnic so se volivci odpravili ne samo na evropske volitve, temveč so imeli priložnost izraziti svojo voljo tudi na treh posvetovalnih referendumih. Na teh so se lahko opredelili do štirih referendumskih vprašanj: prvič, ali se strinjajo, da bi uvedli preferenčni glas na volitvah v državni zbor, drugič, ali se strinjajo, da bi bila v državi dopuščena gojenje in predelava konoplje v medicinske namene, tretjič, ali naj bosta dovoljena gojenje in posest konoplje za omejeno osebno rabo, in četrtič, ali bi v Sloveniji uvedli zakon, ki bi urejal pomoč pri prostovoljnem končanju življenja. Volivci so na vsa vprašanja odgovorili pritrdilno. Počitnic je konec, od referendumov pa bodo kmalu minili štirje meseci.
-
20. 9. 2024 | Mladina 38 | Politika
Ko se je zadnja Janševa vlada pripravljala na predsedovanje Slovenije Svetu EU, so iz Parka Brdo pri Kranju, kjer so gostili visoke državniške obiske, začeli izginjati kipi iz zbirke NOB, med njimi tudi kip Josipa Broza - Tita. Osem kipov, ki so izginili iz parka, se je nato, v družbi še treh iz Poljč in Vile Bled, znašlo v novi postavitvi v Parku vojaške zgodovine v Pivki.
-
13. 9. 2024 | Mladina 37 | Politika
Ministrico za digitalno preobrazbo Emilijo Stojmenovo Duh pred koncem meseca v državnem zboru čaka že druga interpelacija, ki jo je vložila SDS. Podlaga zanjo je domnevno sporen nakup 13 tisoč računalnikov, namenjenih izposoji najranljivejšim skupinam, katerega vrednost je bila 6,5 milijona evrov, zdaj pa sta senco dvoma nanj vrgli tudi poročili računskega sodišča in protikorupcijske komisije (KPK).
-
13. 9. 2024 | Mladina 37 | Politika
Zala Tomašič v Bruslju o umetni inteligenci in uravnoteževanju
Zala Tomašič, nova evropska poslanka iz SDS, se rada pohvali, da je shodila na poletnem taboru stranke leta 1996 v Lepeni, ta mesec pa je naredila še svoje čisto prave prve korake na evropskem političnem parketu. V sredo prejšnji teden je imela kot članica odbora za kulturo in izobraževanje priložnost izraziti skrbi glede medijev, umetne inteligence in družbenih omrežij.
-
13. 9. 2024 | Mladina 37 | Družba
Težave vozačev / Šolarji na avtobusnih postajah
Ko so se nekateri šolarji na začetku novega šolskega leta odpravili v šolo, so stali na avtobusnih postajah zaman, avtobusov ali ni bilo ali pa so povsem polni peljali mimo. Spet drugi so presenečeni ugotovili, da avtobusi ne vozijo več ob urah, ki so jih bili vajeni, ali pa da se je pot na njihovi običajni povezavi nenavadno podaljšala.
-
14. 4. 2023 | Mladina 15 | Družba
Valižanska pevka Bonnie Tyler je leta 1984 posnela skladbo Holding out for a hero (Čakam na junaka), v kateri se sprašuje, »kam so odšli vsi dobri moški in kje so vsi bogovi«, ki naj bi nam pomagali prebroditi najhujše. Glasbeni megahit, ki ga je še danes mogoče slišati na številnih plesiščih (ali pa vsaj po radijskih valovih), je opeval tradicionalno moške lastnosti in njihove adute – njihovo junaštvo in robatost, tisto pravo moškost, skratka.
-
6. 9. 2024 | Mladina 36 | Družba
Malokdo se lahko pohvali s tem, da njegovim zamislim rade prisluhnejo svetovno znane vplivnice, kot sta Oprah Winfrey in Diane von Fürstenberg, ali pa političarke, kot sta Hillary Clinton in Jacinda Ardern. Ali s tem, da dni preživlja v družbi Nobelovih nagrajenk in aktivistk z vsega sveta. Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec, je v tem pogledu izjema.
-
6. 9. 2024 | Mladina 36 | Družba
Drugačen način vpisa v srednjo šolo
Učence v novem šolskem letu čaka nekaj sprememb. Med drugim bodo morali obvezno nacionalno preverjanje znanja (NPZ) opraviti tudi tretješolci, rezultati NPZ v 9. razredu pa bodo imeli večjo težo pri vpisu v srednje šole. Doslej so bili odločilni samo za tiste, ki so se ob velikem navalu na katero od srednjih šol znašli na spodnji meji omejitve vpisa, zdaj bodo – poleg točk, ki jih učenci zberejo z zaključnimi ocenami iz obveznih predmetov zadnje triade – sestavljali 40 odstotkov vseh mogočih točk (20 odstotkov iz slovenščine oziroma italijanščine ali madžarščine in 20 odstotkov iz matematike).
