Film tedna: Kafarnaum

Presunljiva zgodba dvanajstletnega dečka, ki toži starše, ker je bil rojen v neusmiljeni svet brez prihodnosti

Na prvem programu Televizije Slovenija bo danes ob 22.25 na ogled film Kafarnaum, libanonske režiserke Nadine Labaki. Presunljiva zgodba dvanajstletnega dečka, ki toži starše, je bila posneta z naturščiki na ulicah Bejruta in opozarja na tragiko življenja otrok v najhujši revščini. 

Zain je star komaj dvanajst let, a ga je odraščanje v hudi revščini pripeljalo do spoznanja, da bi bilo bolje, da se sploh ne bi rodil. Njegova starša se za preživetje poslužujeta najbolj nizkotnih sredstev, kot je novačenje s tramadolom prepojenih oblačil, s pomočjo katerih Zainov brat v zaporu prideluje droge in jih prodaja sojetnikom. Ko nekega dne v zakon "prodajo" še njegovo 11-letno sestro, Zain pobegne od doma. Spoprijatelji se z etiopsko čistilko, a življenje na ulici ne ponuja nič lepše prihodnosti. Opogumljen s številnimi programi, ki želijo opozoriti na brezupen položaj revnih otrok, se odloči, da bo tožil svoje straše, ker so ga rodili, in se tako maščeval svetu, ki ga je zavrgel tisti trenutek, ko je prišel na svet.

"Neoliberalni kapitalizem se zdaj, ko je krize konec, vse bolj ekstremizira in levi – kot pošast. Bejrut je v Kafarnaumu videti, kot da ga je pohodila pošast. Kar nas pripelje do Zaina, dvanajstletnega dečka, ki se upre, in sicer tako, da toži svoja starša. In zakaj ju toži? Logično: ker sta ga rodila! Rodila sta ga namreč v tako umazano, tako odurno, tako podhranjeno, tako nemarno, tako peklensko bedo, da ga sploh niso registrirali.

Kafarnaum, nasprotje Revnega milijonarja, ki ga je posnela Nadine Labaki, avtorica filmov Caramel in In kam gremo zdaj?, je film o posledicah kompletnega razpada družbe, slumizacije življenja in apokaliptične ekonomske neenakosti," je v Mladini zapisal Marcel Štefančič jr.

Nadine Labaki, priznana libanonska igralka, scenaristka in režiserka, je diplomirala iz avdiovizualnih študij na univerzi v Bejrutu. Leta 2004 je v okviru umetniške rezidence festivala v Cannesu napisala scenarij za svoj celovečerni režijski prvenec Sukkar banat (2007). Romantična komedija, ki je premiero doživela v canski sekciji Štirinajst dni režiserjev, je prejela vrsto nagrad na svetovnih festivalih in postala ena največjih mednarodnih uspešnic v zgodovini libanonske kinematografije. V Cannes se je režiserka vrnila tudi z drugim celovečercem, neustrašno, univerzalno parabolo o strpnosti In kam gremo zdaj? (2011), ki je bila predstavljena v sekciji Posebni pogled in prejela priznanje ekumenske žirije. Film ji je med drugimi prinesel še nagradi občinstva v Torontu in San Sebastiánu.

5FAWtD7DAYQ