Študenti – socialni primer

Brezposelnost se je letos povečala v vseh starostnih skupinah, občutno prav med mladimi in študenti – pri njih se je od septembra 2019 do septembra 2020 povečala za 30,6 odstotka. Da so mladi pogosto odvisni od prekarnih oblik zaposlitve in študentskega dela, ni nič novega, a zdaj se te oblike izkazujejo za nevarne in nepredvidljive.

Študentska organizacija Slovenije ocenjuje, da stroški povprečnega ljubljanskega študenta, ki ne živi pri starših, presegajo 500 evrov na mesec. Po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je leta 2019 skoraj 20 tisoč dijakov in študentov s študentskim delom zaslužilo vsaj dobrih 330 evrov na mesec. Pri nizkih državnih štipendijah, ki v povprečju znašajo približno 125 evrov, študentsko delo najbolj socialno ogroženim pogosto pomaga preživeti mesec.

Po podatkih ljubljanskega e-Študentskega servisa je bil upad ponudbe študentskih del marca in aprila približno 90-odstoten. V tem času se je obseg študentskega dela zmanjšal za več kot polovico. Razmere so se poleti nekoliko izboljšale, a so v primerjavi s prejšnjimi leti ostale bistveno slabše. »Izpad prihodka se najbolj pozna ravno v panogah, kjer prevladujejo študentje. To sta na primer gostinstvo in turizem. Te panoge tudi poleti niso zares ponovno zaživele,« sporoča Tea Jarc, predsednica Sindikata Mladi plus. Kakšne posledice za študentsko delo bo imel drugi val zapiranja, ni znano.

»Študentje so postali socialni primer,« ugotavlja Tea Jarc. Že spomladi so jim morale na pomoč priskočiti dobrodelne organizacije. Enkratni solidarnostni dodatek 150 evrov, ki ga je vlada namenila študentom v prvem svežnju protikoronskih ukrepov, ni rešil stiske najbolj socialno ogroženih. Na pomoč so jim priskočili tudi študentje, ki dodatka niso potrebovali. »Na nas so se obračali študentje, ki so poročali o svoji stiski, in študentje, ki so sami prepoznali, da je bil ukrep nepravičen do tistih, ki so delali, in so hoteli svoj dodatek podariti,« opiše takratne razmere. »Absurdno je, da se morajo študentje reševati sami, preprosto zato, ker so ukrepi vlade nezadostni.«

Kaj torej preostane študentom, ki so ostali brez vira prihodka? Pravzaprav ne veliko. V Sindikatu Mladi plus so opazili, da se je veliko študentov prijavilo na zavod za zaposlovanje, zato tudi tolikšno dodatno povečanje števila brezposelnih med mladimi: »Številni so upali, da bodo ob registraciji mogoče dobili pomoč, a je seveda niso.« Večina mladih, prijavljenih na zavodu za zaposlovanje, ni upravičena do denarnega nadomestila v primeru brezposelnosti, do denarne socialne pomoči pa je upravičena le približno polovica. Sindikat Mladi plus vladi pošilja predloge, kako bi lahko olajšala stisko mladih. Nekatere države so recimo razširile pravico do nadomestila v primeru brezposelnosti na vse kategorije delavcev, druge so uvedle univerzalni temeljni dohodek.

»Rešitve obstajajo, manjka samo politične volje,« ugotavlja Tea Jarc.