»Prvi korak k normalnosti«

Skakali, plesali in gnetli se na javnih prireditvah verjetno še dolgo ne bomo, morda pa bomo lahko koncerte in športna tekmovanja v živo spremljali še kako drugače kot prek spletnih in televizijskih prenosov. Te dni so namreč nemški strokovnjaki z epidemiološkega inštituta Univerze v Halleju predstavili izsledke raziskave Restart-19, s katerimi v turobno resničnost, v kateri je panoga, ki se ukvarja z organiziranjem prireditev, zaradi pandemije koronavirusne bolezni skoraj popolnoma ohromljena, prinašajo žarek upanja. Raziskava naj bi dokazovala, da lahko prireditve brez večjega tveganja za širjenje virusa potekajo tudi med pandemijo, če je seveda poskrbljeno za ustrezne zaščitne ukrepe.

K tem sodijo dosledno upoštevanje sedežnega reda, visoki higienski standardi (tudi nošenje zaščitne maske) in dobro prezračevanje. To je, kot ugotavljajo raziskovalci, bistveno. Kot pravi vodja raziskave dr. Stefan Moritz, je »najpomembnejša ugotovitev, kako pomembna je dobra tehnologija prezračevanja. Ta je ključna za zmanjšanje tveganja okužbe.« Do največ neželenih stikov med obiskovalci je prihajalo v premorih med koncertom in pri vstopanju na prizorišče in zapuščanju prizorišča, zato morajo prizorišča po ugotovitvah raziskave zagotoviti dovolj vhodov oziroma izhodov.

Znanstveniki so podatke, s katerimi so po dveh mesecih analiziranja prišli do optimističnih sklepov, pridobili z eksperimentom z množično udeležbo – med deseturnim koncertom nemškega pop pevca Tima Bendzka, ki so ga konec avgusta priredili v dvorani v Leipzigu. Bendzko seveda ni nastopal deset ur, a v tem času so raziskovalci preizkusili več različnih scenarijev obiska takšne prireditve: od klasičnega minglanja brez spoštovanja medsebojne razdalje do sedenja z upoštevanjem varnostne razdalje, ki se je izkazalo za najprimernejše.

Tisočpetstoglavo množico, ki se je eksperimenta udeležila prostovoljno, so opremili z napravami za sledenje stikom, ki so zbirale podatke o gibanju obiskovalcev, prireditev pa so kasneje poustvarili v računalniškem modelu koncertnega prizorišča, s katerim so s simulacijami različnih scenarijev kroženja zraka analizirali mogoče poti širjenja aerosolov. Pri izvedbi simulacije so si raziskovalci za vizualno referenco pomagali s pripomočki, ki so na koncertnih prizoriščih zelo domači – z napravami za ustvarjanje umetne megle. »Izsledki potrjujejo našo hipotezo, da v stike, do katerih pride na neki prireditvi, niso vključeni vsi udeleženci,« pravi Moritz, ki iz tega sklepa, da lahko prireditve pod določenimi pogoji potekajo tudi med pandemijo. Uspešno opravljeno raziskavo je označil za »prvi korak k normalnosti«.