Skrite cene goriva

Vlada je oktobra izpeljala še zadnji korak pri deregulaciji cen naftnih derivatov. Zdaj lahko trgovci sami prosto določajo, koliko stane liter goriva.

Na prvi pogled je to ugodno za podjetja – ponudniki se lahko odločijo za spremembo cene goriva po lastni volji, le da morajo o tem obvestiti pristojno ministrstvo vsaj uro pred spremembo.

O najvišjih maloprodajnih cenah naftnih derivatov je vlada odločala od leta 1999, ko je sprejela izredni zakon o nadzoru cen. Vse od takrat si ponudniki želijo »osvoboditi« trg goriv. Prve korake v to smer je storila vlada leta 2016, ko smo deregulirali cene 98- in več oktanskega bencina ter kurilnega olja, pozneje istega leta pa sprostili še cene vseh naftnih derivatov na avtocestah in hitrih cestah.

Zdaj se je s sklepom Janševe vlade trg goriv liberaliziral, tako da je cene vseh naftnih derivatov mogoče določati prosto po trgu. Dolgoročno dogajanje na trgu je težko napovedati, vendar predvidevanja kažejo, da bi čez pet let ta korak državo na letni ravni lahko stal 13 milijonov evrov zaradi izpada trošarin.

Mnogi so že prej opozarjali, da bo pri novi ureditvi pomembna transparentnost. Cene goriva so po navadi zapisane na velikih tablah, ki stojijo pred bencinskimi servisi. V tujini lahko najdemo table, ki nas seznanjajo s cenami goriva na naslednjih dveh ali tudi treh. Ravno zato je toliko bolj presenetljivo, da je Petrol, največji ponudnik naftnih derivatov pri nas, na številnih ljubljanskih izpostavah s tabel umaknil svoje cene. Kupec je s ceno tako seznanjen šele, ko na črpalki dvigne ročico za točenje goriva.

Na očitke o netransparentnosti pri Petrolu odgovarjajo, da je vse usklajeno z zakonodajo, tudi če je kupec s ceno goriva seznanjen šele, ko ga začne nalivati. Sicer pa so, kot pravijo, cene goriv vidne na njihovi spletni strani in aplikaciji, pa tudi na obcestnih prikazovalnikih cen, kjer jih imajo. To se ne zdi sporno niti ministrstvu za gospodarstvo, kjer način obveščanja o cenah vidijo kot poslovno odločitev trgovcev.

V Zvezi potrošnikov Slovenije pa menijo drugače: »Pravilnik govori tudi o tem, da mora biti označitev cen lahko prepoznavna, čitljiva in za potrošnika na vidnem in dosegljivem mestu.« Slabo oziroma težje vidne cene predstavljajo zavajajočo poslovno prakso; v tem primeru bi jim tržni inšpektorat lahko izdal tudi globo.

Pri cenah goriva za zdaj ni prišlo do večjih sprememb, kar pa ne pomeni, da se v prihodnje ne utegnejo spreminjati. Strokovnjaki na tem področju opozarjajo, da bi pri ponudnikih lahko prihajalo do odstopanj glede na njihovo konkurenčnost na trgu, celo do odstopanj med cenami v posameznih regijah – tako bi na primer tuji trg lahko vplival na cene goriva v obmejnih regijah.

Če kupci do zdaj niso namenjali posebne pozornosti različnim cenam goriva, se bo to moralo spremeniti.