Film tedna: Dogman

"Urbani vestern" o divji zveri, ki se skriva v vsakem izmed nas

Na prvem programu TV Slovenija bo danes ob 22.45 na ogled italijansko-francoski film Dogman v režiji Mattea Garroneja, znanega po filmih Gomorra in Resničnost. Navdih za film je režiser dobil ob brutalnem dogodku, ki je v osemdesetih letih polnil strani italijanske črne kronike.

Na obrobju mesta, natanko na meji med metropolo in divjino, vlada samo eno pravilo: zakon najmočnejšega. V tem okolju biva Marcello, droben, nežen mož, ki dni preživlja v svojem skromnem salonu za nego psov, prosti čas pa posveča svoji ljubi hčerki Alidi. Marcello se druži tudi s Simoncinom, nekdanjim boksarjem, ki ustrahuje celotno sosesko. Po enem od številnih nasilnih incidentov se Marcello odloči, da bo znova pridobil svoje dostojanstvo. Načrtovati začne maščevanje z nepričakovanimi posledicami ...

"Dogman ni samo film o maščevanju, čeprav ima maščevanje v njem pomembno vlogo. Niti ne gre za različico (večne) teme boja med šibkim in močnim. To je film, ki nas preko ‘skrajne’ zgodbe sooči z nečim, kar zadeva vse nas: s posledicami odločitev, ki jih vsak dan sprejemamo, da bi preživeli. S tistimi našimi ‘ja’, ki vodijo k nezmožnosti reči ‘ne’. Z neskladjem med tistim, kar smo, in tistim, kar mislimo, da smo. Menim, da je prav zaradi tega globokega samoizpraševanja, raziskovanja izgube nedolžnosti nekega človeka, film univerzalen, ‘etičen’ in ne moralističen.," je o filmu zapisal režiser.

"Spomnite se filmov, v katerih umre na milijone ljudi – le pes preživi. No, Dogman, ki ga je posnel Matteo Garrone, avtor kultne Gomorre, je cinična resnica teh filmov. To je film o svetu, v katerem je človek človeku pes, in obenem film o svetu, v katerem umrejo vsi, razen psov. Ni ga večjega ljubitelja psov, kot je Marcello (Marcello Fonte), mali, mili, prijazni, vljudni, napol svetniški negovalec psov iz pustega, utrujenega, dotrajanega, razpadajočega, rahlo distopičnega italijanskega obmorskega mesteca, ki izgleda kot toksično, zapuščeno prizorišče Gomorre ali pa Suburre," je v Mladini zapisal Marcel štefančič jr.

Matteo Garrone je po zaključenem Umetniškem liceju delal kot asistent kamere, nato pa se je posvetil slikarstvu. Njegov prvi kratki igrani film Silhouette je bil leta 1996 nagrajen na festivalu Sacher Nannija Morettija. Naslednje leto je v okviru lastne produkcijske hiše Archimede režiral svoj prvi celovečerec Terra di Mezzo. Sledili so filmi Gosta (1998), Rimsko poletje 2000), Nagačevalec (2002) in Prva ljubezen (2004). Največji uspeh je dosegel leta 2008 s priredbo razvpitega romana Roberta Saviana Gomora, za katero je med drugim prejel veliko nagrado žirije v Cannesu, evropsko filmsko nagrado za najboljši film in režijo ter nominacijo za zlati globus. Sledila je Resničnost (2012), ki je režiserju prinesla drugo veliko nagrado canske žirije. V Cannes se je Garrone vrnil leta 2015 z domišljijsko Zgodbo vseh zgodb in leta 2018 z Dogmanom, ki je prejel nagrado za najboljšo moško vlogo.

NCSpnP6hOVc