O poskusu izenačitve splošne in poklicne mature, bodo odločali poslanci

Vrečka presenečenja

Šolniki so zadnji teden na nogah. Izkazalo se je, da je vlada v šesti sveženj protikoronskih ukrepov skrila enega, ki z epidemijo nima nobene zveze, bi pa odločilno vplival na oblikovanje novih generacij študentov.

Sporen je 56. člen zakona o interventnih ukrepih, ki predlaga, da se v zakonu o visokem šolstvu v 38. členu v drugem odstavku črta besedilo »z istega strokovnega področja«. Ta sprememba, kot piše tudi v obrazložitvi 56. člena, bi dijakom, ki so opravili poklicno maturo, omogočila, da se v času spremenjenih razmer, ki jih je povzročilo širjenje koronavirusne bolezni, vpišejo na univerzitetni študijski program ne glede na strokovno področje, na katerem so pridobili srednješolsko strokovno izobrazbo. To pomeni, da bi imeli šolarji, ki so opravili poklicno maturo, za vpis na fakultete popolnoma enake možnosti kot tisti, ki so opravljali splošno maturo, četudi je ta občutno težja. Na to, da je predlog diskriminatoren do dijakov z opravljeno splošno maturo, so med drugimi takoj opozorili Državni izpitni center, Skupnost strokovnih gimnazij in Skupnost splošnih gimnazij Slovenije. Z ministrstva za izobraževanje so nato sporočili, da zaradi odklonilnega mnenja ne bodo vztrajali pri predlagani rešitvi, dodajajo pa, da morajo, ker je šel predlog interventnega zakona že v obravnavo, končno odločitev sprejeti poslanci. Če bi ti želeli, da se sporni člen umakne, bi morali poslanci (koalicije) vložiti dopolnilo, tega pa ministrstvo ni napovedalo.

Mojca Lukšič, predsednica Skupnosti splošnih gimnazij Slovenije, meni, da bi sprejetje tega ukrepa jasno pokazalo, da država ne potrebuje gimnazij oziroma da ne želi več vzgajati intelektualcev. »Poleg tega ne razumem, zakaj zakon predpostavlja, da je koronska situacija, ki je korenito spremenila način šolanja, vplivala samo na dijake strokovnih šol s poklicno maturo, na gimnazijce pa ne. Samo tisti s poklicnih šol bodo imeli zaradi epidemije težave pri vpisu?« se sprašuje.

Kaj je razlog za sporni člen, lahko le ugibamo, morda poskus zapolnjevanja vpisnih mest na premalo obiskanih programih. Ne glede na to, ali bo omenjeni ukrep nazadnje sprejet ali ne, pa je dejstvo, da je način, na katerega vlada v svežnje protikoronskih ukrepov podtika reči, ki nimajo z epidemijo nobene zveze, sporen. Še nevarnejše je podtikanje takšnih ukrepov zato, ker obstaja verjetnost, da bodo, četudi velja, da so sprejeti za čas epidemije, ostali. »Saj vemo, kako to gre. Izpelješ spremembo, nazadnje pa rečeš – pa saj to deluje, vse je v redu, vključimo zdaj to v zakon za stalno,« svari Mojca Lukšič.