Študentsko delo

Od študenta se je nekoč pričakovalo, da študira, danes se pogosto izkaže, da se mora znati tudi preživljati. Da so državne štipendije prenizke in da v študentskih domovih primanjkuje postelj, cene najemniških stanovanj pa so že presegle vse razumne meje, se opozarja iz leta v leto. Zdaj je veliko študentov z zapiranjem domov ostalo še brez nastanitve, med epidemijo pa se jim je podrla še zadnja hišica iz kart – ostali so brez študentskega dela. Kaj sploh preostane najbolj socialno ogroženim študentom?

»Po naših opažanjih so bili mladi največje žrtve krize,« poudarja Tea Jarc, predsednica Sindikata Mladi plus. Študenti so bili med prvimi, ki so izgubili vir dohodka, in hkrati večina izmed njih ni bila upravičena do državne pomoči, če ne štejemo enkratnega solidarnostnega dodatka 150 evrov. »Potem so jih krivili še za povečano število okužb, zdaj jih postavljajo na prve bojne črte,« še doda.

Po novem so jim na voljo predvsem dela v zdravstvu, kjer je zaradi pomanjkanja kadra v boju z epidemijo vlada na pomoč pozvala študente medicine ali zdravstvene nege. Ti so se odzvali v velikem številu in povečini opravljajo delo v klicnem centru vlade, kjer odgovarjajo na vprašanja v zvezi z novim virusom, ali pa v bolnišnicah. Nekoliko preseneča, da so ti, ki delajo v klicnem centru, plačani bolje od tistih, ki opravljajo delo v stiku z bolniki.

Študenti so se prav tako odzvali na klic domov za starejše, kjer pomagajo pri negi in oskrbi. Raste pa povpraševanje po študentih, ki bi pomagali pri varstvu otrok zaposlenih v zdravstvu in vseh tistih staršev, ki morajo biti na delu. V te namene se študenti organizirajo tudi prostovoljno.

Med bolj klasičnimi oblikami študentskega dela se zdi, da je preživelo le delo v trgovinah z živili (pakiranje hrane, razkuževanje nakupovalnih vozičkov pred trgovinami ipd.), delo v proizvodnji in kurirska dejavnost dostave hrane. Na zadnjem področju pri nas prednjačita slovensko podjetje Ehrana in finski Wolt, kjer so v teh dneh opazili velik porast naročil, veliko pa je tudi novih ponudnikov hrane.

Po mnenju Sindikata Mladi plus zdaj študente izrabljajo za opravljanje del, kjer so celo izpostavljeni okužbi, njihov socialni status pa ostaja nespremenjen. »Treba je razumeti, da študentski delavci v tem primeru nimajo zagotovljenih osnovnih pravic. Če se recimo dostavljavcu hrane na ulici kaj zgodi, ni zavarovan prek dela.« Z ustavitvijo javnega potniškega prometa se mladim, ki so se bili prisiljeni odseliti iz univerzitetnih mest, otežuje tudi dostop do dela.

Ne gre torej toliko za to, ali so študentska dela na voljo ali ne, kot za to, da so vanje študenti, ne glede na trenutne razmere, preprosto prisiljeni. »Sicer breme pade na pleča njihove družine, po navadi staršev, ki so verjetno prav tako pretrpeli izpad dohodkov,« pojasnjuje Tea Jarc.

Če bi bilo študentsko delo sistemsko bolje urejeno, bi se študenti danes lahko posvetili opravljanju študijskih obveznosti, namesto da skrbijo za lastno preživetje.