»Avstrija rešuje podjetja, ne da bi se spraševala, koliko bo to stalo«

Protikoronski svežnji slovenske vlade povzročajo sive lase marsikateremu malemu podjetniku in njegovemu računovodji, medtem pa se sosednja Avstrija z ekonomskimi posledicami epidemije spoprijema precej bolj sistematično. Postopki za uveljavljanje pomoči so preprosti, prijave potekajo prek spleta, nakazila so ažurna – predvsem pa zadostna in nediskriminatorna. Eden od ključnih ljudi pri snovanju in uveljavljanju teh ukrepov je koroški Slovenec Marian Wakounig, regionalni direktor za davke in carine za Spodnjo Avstrijo in Gradiščansko, ki deluje v okviru zveznega ministrstva za finance.

Katere so ključne oblike državne pomoči, ki so sedaj na voljo avstrijskim podjetjem in samozaposlenim? 

Najpomembnejših podpornih ukrepov je pet. Prvi je, da bo Avstrija pravnim osebam nadomestila izpad prometa za celotno obdobje uradnega »lockdowna«. Drugi je subvencija za fiksne stroške iz posebnega sklada. Če ste kot direktor neke družbe ugotovili, da je vaše podjetje v posebej hudi stiski, si lahko obetate še neposredno finančno pomoč spet iz drugega sklada, takšnega za najhujše primere. Potem lahko računate še na ukrepe zavoda za zaposlovanje, torej na subvencioniranje skrajšanega delovnega časa zaposlenih. In končno še na pomoč davčne uprave.

Pa se ustaviva pri nadomestilu za izpad prometa. Koliko denarja lahko iz tega naslova dobi posamezno podjetje? 

Nadomešča se do osemdeset odstotkov neto prometa glede na november 2019, in sicer do maksimalno 800.000 evrov za čas uradnega zaprtja. Seveda je pogoj, da podjetje posluje v panogi, v kateri se trenutno ne sme izvajati nobena podjetniška dejavnost – na primer gostinstvo, hotelirske storitve, prireditvene storitve, storitve frizerjev, kozmetična dejavnost in podobno. Družbam v nekaterih drugih panogah, na primer zaprtim trgovinam, država nadomesti manj, med 20 in 60 odstotkov upada prometa.

Kaj pa, če govoriva o mladih podjetjih, za katera ni mogoče primerjati medletnega prometa, ker so bila ustanovljena šele po novembru 2019?

Takšno podjetje lahko še vseeno računa na vsaj minimalno podporno vsoto v višini 2300 evrov. Omembe vredno je, da država nadomešča izpad tudi tistim podjetjem, ki so od države že poprej prejela subvencijo za fiksne stroške ter subvencije za skrajšano delo. Zato nekateri opozarjajo na pretirano subvencioniranje nekaterih branž.

Kaj pa subvencioniranje čakanja na delo, kolikšen del stroškov plače zaposlenega posameznemu delodajalcu krije Avstrija?

Do 90 odstotkov plače zaposlenega; ta denar delodajalcu nakaže zavod za zaposlovanje.

Posebej me zanimajo subvencije za fiksne stroške; slovenska vlada je šele nedavno sprejela podlage za povrnitev teh stroškov podjetij, pri čemer govoriva o res nizkih zneskih pomoči. Kako je s tem v Avstriji?

Povračila fiksnih stroškov prejmejo podjetja, ki imajo zaradi koronakrize v letu 2020 izpad prometa za vsaj 30 odstotkov, prvotno je bil ta prag 40 odstotkov. Ta subvencija nadomešča izključno fiksne, v podjetju nastale stroške – na primer najemnine, zavarovalne premije, obresti, stroške lizinga, licenčnine, plačila elektrike, plina, telekomunikacij, stroške pokvarljive robe ... Stopnja podpore pa je linearno odvisna od višine izpada prometa. Če je komu promet totalno izpadel, torej padel na nič, potem mu država subvencionira tudi sto odstotkov fiksnih stroškov. Minimalna vsota subvencije fiksnih stroškov znaša 500 evrov, maksimalna vsota pa je 800.000 evrov. Trenutno tečejo pogajanja, da bi se ti zneski še povečali.

Od vsega začetka – torej od marca – je bil cilj države, da se hitro in s kar čim manj birokracije zagotovi likvidnost avstrijskih podjetij, ne glede na velikost in tržni pomen podjetja.

Omenili ste še posebno pomoč za najhuje prizadeta podjetja; kako pa je videti ta ukrep? 

To je neposredna finančna pomoč za kritje osebnih življenjskih stroškov tistim podjetnikom, ki so v krizi ostali praktično brez vseh prihodkov. Zanjo lahko zaprosi vsak podjetnik, ki ga je kriza finančno prizadela in kjer ne dela več kot deset ljudi. Prvi pogoj je, da je ta podjetnik v obdobju 2015–2019 v svojih davčnih napovedih izkazal dobiček. Višina podpore je odvisna od izkazanega dobička v zadnji davčni napovedi in znaša od 500 do 6000 evrov. Postopek zaprosila teče prek spletne aplikacije avstrijske gospodarske zbornice.

In kakšni so pogoji, ki bi jih moral izpolniti za pridobitev posamezne vrste pomoči, ki ste jih opisali? 

Osnovni pogoj za prejem finančne pomoči je, da ima podjetje sedež, poslovalnico ali pa vsaj operativno dejavnost v Avstriji, pa da vodstvo podjetja ni predkaznovano zaradi finančnokazenskih prekrškov in da je bilo podjetje kot tako aktivno že pred pričetkom ustreznega ukrepa. Seveda je moralo biti podjetje pred izbruhom koronakrize tudi finančno dokaj stabilno, ker bi sicer država s pomočjo podpor umetno podaljšala poslovanje ekonomsko gledano že »zombi« podjetij.

Kako zapleteni pa so postopki oddaje vlog za vse te subvencije? In kako dolgo se čaka na denar? 

Načeloma je birokracije malo, postopki tečejo hitro, četudi jih izvajajo različne institucije. Če govoriva o izplačilih subvencij za fiksne stroške, jih izvaja posebej za ta namen ustanovljena zvezna agencija COFAG; ta izplača okoli 80 odstotkov vseh odločb nemudoma in brez vsake birokracije. V preostalih 20 odstotkih pa zaprosi finančni urad, da preveri, ali prosilec izpolnjuje vse pogoje. Za razdeljevanje drugih oblik pomoči so pristojni finančni urad, zavod za zaposlovanje in gospodarska zbornica. Dobršen del postopkov teče kar prek spleta, večina izplačil je nakazana v dveh tednih.

Kako pa je z davčnimi olajšavami in oprostitvami? 

Vlada je sprejela obsežne rešitve, s katerimi je prišla nasproti tako fizičnim osebam kot podjetjem. Prav vsi avstrijski davčni zavezanci lahko zaprosijo, da se jim znižajo ali tudi povsem odpišejo davčne akontacije za dohodnino, pravnim osebam pa tudi davek na dohodek pravnih oseb. Tu je še možnost odloga plačila morebitnega davčnega dolga ali njegovo plačilo po obrokih.

Poleg tega avstrijska finančna uprava trenutno ne izdaja nobenih davčnih odločb v breme zavezanca, samo takšne, na podlagi katerih se mu izplača dodaten denar. Prav tako ne izvaja izvršb in ne pošilja davčnih zavezancev v stečaj. Naj še poudarim, da avstrijska finančna uprava več kot 95 odstotkov vseh vlog reši v najkrajšem možnem času, zaostankov praktično ni.

Kako bi torej ocenili ukrepe, s katerimi Avstrija sedaj rešuje svoje gospodarstvo? So zadosti ambiciozni, življenjski in ciljno usmerjeni? 

Mislim, da so pretežno dobro premišljeni, pravilno usmerjeni in skušajo zajeti tiste podjetnike, ki v tej fazi potrebujejo pomoč iz različnih državnih virov. Od vsega začetka – torej od marca – je bil cilj države, da se hitro in s kar čim manj birokracije zagotovi likvidnost avstrijskih podjetij, ne glede na velikost in tržni pomen podjetja. Avstrijska vlada sedaj rešuje svoje gospodarstvo, ne da bi gledala, koliko denarja jo bo to stalo.