Rasizem kot satira?

Zaradi sovražne kolumne v Demokraciji je bila podana kazenska ovadba

V tedniku Demokracija je bil prejšnji teden objavljen članek, ki je v javnosti sprožil val kritik in ogorčenja, saj spominja na propagando, ki so jo uporabljali diskriminatorni režimi. V zapisu Presežki 5, ki ga je podpisal Aleksander Škorc, namreč avtor belo raso označi za večvredno in poziva k etničnemu čiščenju. Urednik revije Jože Biščak se brani, da je šlo za satiro. Težko je verjeti tej utemeljitvi, saj so se članki s podobno vsebino, četudi je bila kdaj manj nazorna, že pojavljali v Demokraciji.

»Ker se bela rasa ne more obraniti pred navalom nekaterih ras, bo Bog ustvaril virus, ki bo najnaprednejšo raso rešil pred uničenjem,« piše avtor v omenjenem prispevku in nadaljuje: »Je Bog torej rasist? Ravno toliko kot ljudje, ki iztrebljajo določene, njim škodljive živalske in rastlinske vrste. Ne gre za rasizem, gre za očiščenje. Odstranitev plevela.« Da bi bila mera belskega supremacizma polna, avtor zapiše še: »Tudi Jezus je bil bel. Z razlogom. Ni bil črn, niti rumen.«

Do zapisa so bili močno kritični v opoziciji, za »nesprejemljivega in zavržnega« pa ga je označil tudi Boštjan Koritnik, minister za javno upravo. Ta ponovni izbruh rasizma med privrženci SDS ostro obsojajo na Mirovnem inštitutu. Raziskovalka Mojca Pajnik meni, da je pri zagovarjanju biološkega rasizma in pri bolj prikritih manifestativnih oblikah rasizma »ključnega pomena, da vsakič znova poudarimo, da je rasizem nesprejemljiv in da v demokratični družbi nima kaj iskati«.

Tako meni tudi filozof Boris Vezjak, ki je proti Aleksandru Škorcu in Jožetu Biščaku podal ovadbo.

Zakonska podlaga za ovadbo je 297. člen kazenskega zakonika, ki določa, da »kdor javno spodbuja ali razpihuje sovraštvo, nasilje ali nestrpnost, ki temelji na narodnostni, rasni, verski ali etnični pripadnosti, spolu, barvi kože, poreklu, [...] in je dejanje storjeno na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir, ali z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev, se kaznuje z zaporom do dveh let«. V naslednjem odstavku pa piše: »Enako se kaznuje, kdor na način iz prejšnjega odstavka javno širi ideje o večvrednosti ene rase nad drugo ali daje kakršnokoli pomoč pri rasistični dejavnosti ali zanika, zmanjšuje pomen, odobrava, opravičuje, smeši ali zagovarja genocid, holokavst, hudodelstvo zoper človečnost, vojno hudodelstvo, agresijo ali druga kazniva dejanja zoper človečnost.« 297. člen KZ-1 dodaja še, da se v tem primeru »kaznuje tudi odgovorni urednik oziroma tisti, ki ga je nadomeščal«.

»Enako se kaznuje, kdor na način iz prejšnjega odstavka javno širi ideje o večvrednosti ene rase nad drugo ali daje kakršnokoli pomoč pri rasistični dejavnosti ali zanika, zmanjšuje pomen, odobrava, opravičuje, smeši ali zagovarja genocid, holokavst, hudodelstvo zoper človečnost, vojno hudodelstvo, agresijo ali druga kazniva dejanja zoper človečnost.«

297. člen KZ-1 

Poraja se vprašanje, kako se bo na ovadbo odzvalo slovensko tožilstvo, ki rasizem in sovražni govor preganja neuspešno, saj se sklicuje na enega od pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, to je kršitev javnega reda in miru.

»Vendar je ta za inkriminacijo sovražnega govora strogo vzeto nesmiseln. Predstavljajte si, da bi župan nekega mesta predlagal, naj se belci in temnopolti vozijo na ločenih avtobusih. Po 297. členu bi s tem še ne kršil javnega reda in miru – to bi storil šele, ko bi že vpeljal nove avtobusne linije ali belce in temnopolte bolj ali manj nasilno naganjal na avtobuse, zato do točke, ko tega ne stori, ni storil kaznivega dejanja spodbujanja sovraštva,« razlaga Vezjak.

Zanimivo pa je, da se je od rasističnega besedila, sicer kasneje, ko so dotični zapis obsodili že tudi drugi mediji, ogradila tudi stranka SDS, ki je v za omenjeno stranko v nadvse vključujočem duhu zapisala sledeče: »V stranki SDS obsojamo vsakršno diskriminacijo, tako obsojamo tudi zapis Aleksandra Škorca. Diskriminiranje na podlagi vere, rase, spola, spolne usmerjenosti, političnega prepričanja ali katere koli druge entitete je za nas nedopustno. Stremimo k enakopravnosti in pravičnemu obravnavanju vsakega posameznika in posameznice. V stranki SDS se zavzemamo za spoštovanje človekovih pravic, medsebojno spoštovanje in solidarnost do vsakogar.« Kljub temu, da so lastniki dela založbe Nova obzorja, ki izdaja tednik Demokracija, ob tem zatrjujejo, da »ne vplivajo na njihovo uredniško politiko.«

yhGXI8TbVkA