Le vkup, uboga gmajna

Glasba, ki je pospremila letošnje protivladne proteste in novo politično stvarnost

»Ostani kritično pero za politično telo, poslušaj lirično zlato, moraš vedeti - ni vse lepo,« so uvodne besede iz pesmi Delavske pravice, ki jo je konec junija izdal Zlatan Čordić - Zlatko. Umetnik, ki mu je ministrstvo za kulturo nedavno odvzelo status samozaposlenega v kulturi, menda zato, ker naj bi bil zadnje leto bistveni del ustvarjalnega časa namenjal dejavnostim, ki niso povezane s tistimi, zaradi katerih je bil vpisan v register. Absurdno je, da ministrstvo to očita glasbeniku, ki je 11. septembra letos na odru letnega vrta kluba Gala hala na ljubljanski Metelkovi premierno predstavil novo ploščo Julijan Mak z 20 novimi skladbami, med katerimi je tudi omenjena. Zlatko je svoje obveznosti torej izpolnil, a marsikomu na oblasti verjetno nista bila všeč vsebina pesmi in glasbenikovo javno izražanje kritičnega mnenja.

Na letošnjih protivladnih protestih je bil med prvoborci, to je razvidno tudi iz videospota za komad Delavske pravice, v katerem ga vidimo, kako med kolesarji nosi transparent z napisom: »Svet je lep, izdajalci pa umazani.« Že v preteklosti je v skladbah obravnaval teme, s katerimi ima iz dneva v dan opraviti neprivilegirani proletariat, ki ga mučijo družbenoekonomske stiske in odsotnost družbenopolitične moči. Osvetljeval je težave, pa tudi veselje stereotipnega Fužin’ca, ki po celodnevnem težaškem garanju večere brezdelno preživlja na klopci pred blokom v družbi prijateljev iz sosednjih vhodov in zafrkava prepotentne mulce, ki se šopirijo na preglasnih skuterjih. Na novi plošči, naslovljeni s psevdonimom Ivana Cankarja, se je, namesto da bi spet postregel z lahkotnimi in pozitivnimi skladbami za izboljšanje razpoloženja, kot je že ponarodela Svet je lep, v duhu časa odločil za obrat k bolj družbenokritičnim in mračnejšim besedilom, ki jih je hiphoperska zgodovina polna. Zlatko torej letos ni le nastopal na protestih z megafonom, ni le ruval kamere, za katero je bil snemalec Nova24TV, ni le nadlegoval direktorja NIJZ Milana Kreka – Zlatko je letos delal tudi glasbo. Kot je povedal v srednjemetražnem apologetskem videu Zakaj protestiram?, »smo umetniki tisti, ki moramo prvi opozarjati na ’nepravice’ v družbi«, in v tem prepričanju ni sam. Tako meni še veliko njegovih glasbenih kolegov, predvsem iz raperskih vod, zato ne preseneča, da so se prav raperji letos najbolj množično lotili ustvarjanja pesmi s protestnim nabojem.

Zlatko pravi, da »smo umetniki tisti, ki moramo prvi opozarjati na ’nepravice’ v družbi«. Tako meni še veliko njegovih glasbenih kolegov, ustvarjanja pesmi s protestnim nabojem pa so se letos najbolj množično lotili raperji.

Vladimir Kosović, bolj znan pod vzdevkom Doša, je konec oktobra objavil skladbo Odprto pismo predsedniku RS, video zanjo pa si je do danes na videoportalu YouTube ogledalo že skoraj 50 tisoč uporabnikov. V njej se sprašuje in ugotavlja: »Ta zima 2020 bo mora, in toliko je muzika znala poživeti njihove dni, in koliko do drugega vala naj umetnikov trpi? Ozvočevalci, lučkarji, roadieji, tonci. Veš, koliko se fučka njim, kakšen dal ti jim bon si? Za oditi na dopust, če ste delo tukaj blokirali vsem, in plus, še kar prispevke kasirat vseen, in banke promovirat, odlog kredita hkrati, manipulirat stranke, obrestna mera krat tri. Elektro spustil cene, pa rečeš, kva? Bravo! Samo smo plačali isto, ker smo bili več doma, kao. SDS-ovo zahvaljevanje s plakatov, tukaj so eni stanje izkoristili bogato. Od ventilatorjev do servet z gumicami, pa respiratorjev, pa čepeti zunaj samo, nočem noter, ne, no.« Že samo odlomek iz besedila jasno kaže zelo neposreden in natančen prerez družbenega dogajanja zadnjih nekaj mesecev, ki ga Doša v videospotu odrepa z okna škatlastega bloka. Ta predstavlja pozabljeno ljudstvo, ki v krizi najbolj trpi zaradi posledic epidemije in ga oblast najmanj sliši. Pravi, da je pesem nastala spontano. Misli so ga pripeljale do Boruta Pahorja »in nekako sem takrat začutil, da bi rad bolj kot vladi nekaj povedal njemu, čeprav ni odgovoren za reševanje situacije, v kateri smo se znašli, ampak v tistem trenutku je pesem postala pismo predsedniku RS in ne več toliko pesem o stanju v državi ob koronski krizi«. Doša je tonski tehnik in oblikovalec tona, zato je kriza prizadela tudi njega. »O tem, kako so nas pošiljali pobirat krompir, niti nočem izgubljati besed,« pojasnjuje. A mnenje o sedanjih razmerah je tako ali tako najjasneje izrazil že v pesmi, ki ima veliko vzporednic z Zlatkovo skladbo z novega albuma Princu z gore oziroma s prologom in epilogom njegove plošče. Tudi ta dva sta zasnovana kot pismo veljakom, ki jim glasbenik razlaga, kakšno je resnično stanje, saj ga oni očitno ne vidijo.

V drugo smer, k nagovarjanju občinstva, se je v pesmih o aktualnem dogajanju obrnila severovzhodna slovenska naveza Mito, Leopold I. in Eyeceeou, pa tudi mariborski glasbenik Emkej. Trojica se je v komadu Nesen posmehnila zanikanju fašizma in preobražanju demokracije, s tem pa »razbila« resnost, ki veje iz večine drugih družbeno angažiranih raperskih projektov. Emkejev komad Oblast je posnet na trap podlago, kakršno pri nas praviloma povezujemo z lahkotnejšimi besedili, a tokrat je drugače. Temačnejša besedila in bolj zamorjen vokal je slišati tudi na poletni izdaji večno angažiranega N’toka, ki v svoji klasični maniri opominja na kršenje človekovih pravic, vendar brez pravega protestnega naboja. Je pa to njegova prva pesem v slovenščini po remiksu Slovenec Vn, ki ga je kot parodijo na lastno skladbo pred štirimi leti posnel z Gramatikom. Zato bi bolj kot N’toko v letošnji protestniški raperski šopek sodil za socialne teme občutljivi krški raper Gero, ki je na začetku novembra izdal ploščo 4.0 Navlaka. Na njej v skladbi Prvaki politike primerja s hierarhično razporeditvijo človeku podobnih primatov in jih opominja, da »demos avstralopitek še ni izumrl«. Še globlje v hiphop podtalju najdemo anarhotrap kolektiv Strategia Tensie, ki je po pred osmimi meseci izdanem komadu Korona nedavno izdal še komad Korona vol. 2. Kolektiv, ki je že pred epidemijo redko nastopal, se drži trdno začrtane linije, zelo aktualne med protestnim gibanjem: bori se proti vzpostavljenim razmerjem družbene moči, napada oblast in predvsem zavzeto nasprotuje represivnim organom, natančneje policiji. Glede na smernice žanra pa besedila tudi napihuje in jih začini z absurdom.

Poleg raperjev so se protestnih tem letos pričakovano lotili tudi kantavtorji in njim podobni glasbeniki. Na primer naveza Samuela Bluesa in Mihe Eriča, ki z minimalističnim besedilom, globokim raskavim glasom in starobluesovskim pridihom retro kitare ter obveznimi orglicami v komadu Ivan Grozni ugotavlja, da »serješ po moji glavi, ker višji si«. Podobno posredno in še hudomušneje Olfamož z bandom in »naredi-sam« inštrumenti napoveduje, da »škrati že brusijo vile« in »vile že imajo v roki«.

Verjetno je bila letošnja prva protestniška pesem pop skladba 10.000 biciklov priložnostne zasedbe Prešerne misli. Priredba uspešnice Katie Melua Nine Million Bicycles je zaznamovala prvi letošnji protest z omenjenim številom udeležencev, vendar ni postala protestniška himna, saj se med ljudstvom ni zares prijela. Morda tudi zato, ker so se protestniki bolj poistovetili z vizualno podobo, ki je spremljala skladbo – šlo je za posnetke množice kolesarjev, narejene z letalnikom. Podobno je bilo leta 2012, v času vseslovenskih ljudskih vstaj, ki so na koncu pripeljale do padca druge vlade Janeza Janše; tudi takrat je nastalo kar nekaj protestnih skladb, a jih je večina pozneje utonila v pozabo. Takratnih priredb, kot je Prid’ nas pogledat Janez Otrok oportunizma in avtorskih skladb, kot je Pesem upora ženskega pevskega zbora Kombinat, ki je na protestih redno sodeloval, danes, razen na Radiu Študent, radiu, na katerem je mogoče slišati največji razpon sodobne slovenske glasbe, skoraj ne slišimo več. In to čeprav so še danes izjemno aktualne – še vedno bi lahko izražale protest v skoraj enakih razmerah in proti istim ljudem, ki jih je zasedba Bakalina v svojem hitu že takrat poimenovala – Banda kravatarska.

Protestne pesmi 2020

Po abecednem vrstnem redu:

Čreda – Kdor ne dela, naj ne je

Doša – Odprto pismo predsedniku RS

DUF – MUD

Emkej – Oblast

E. Z. Flexx – Fabrika je nesmrtna

FlipFlop – Korona

Gero – Prvaki

Leopold I. x Mito x Eyeceeou – Nesen

Lifecutter – PTSD

Mala terasa-Leteči protestuhi – Bicikl

Manifest – Protestni

Matej Krajnc – Grem na kavo

Mrigo & Ghet – Ropolitike

N’toko – Gorenje

Olfamož – Agit pop

OYGN – Stolčkar

Počivalški – Krona stvarstva

Prešerne misli – 10.000 biciklov

Relentless Youth – False Peace

Samuel Blues & Miha Erič – Ivan Grozni

Strategia Tensie – Korona

Tovariš strmoglavljen & Nastja Janžeković – Bit na klik

Umdhlebi – Nikoli ne boš sam

Warrego Valles – Day 7

Zlatko – Delavske pravice