Janšev skrivni sestanek: E-vinjete, železnice in Petrol v zameno za Pop TV

Premier Janez Janša se je poskušal v tajnosti sestati s češkim milijarderjem

V devetdesetih letih, do finančne krize leta 2007, so bili največji zasebni mediji v večini srednje- in vzhodnoevropskih držav v lasti velikih zahodnoevropskih založnikov. Sodeč po različnih raziskavah je bilo 85 odstotkov zasebnih medijev v tuji lasti; tri četrtine naj bi bilo na primer nemških. To so bila velika podjetja, kot so angleški Maxwell, avstrijska Styria, švicarski Ringier, finska Sanoma, nemški WAZ ali ponekod, kjer je to bilo dovoljeno, kar nemški Telekom. Njihovi interesi so bili večinoma finančni: želeli so pač visoke dobičke.

Po finančni krizi je prišlo na tem področju do velikih sprememb. Na Madžarskem, Češkem, Slovaškem, v Romuniji ali na Poljskem so se tuji založniki umaknili, na njihovo mesto pa so stopili večinoma domači oligarhi, veliko dovzetnejši za politične vplive. Danes v Srednji in Vzhodni Evropi skorajda ni oligarha, ki hkrati ne bi bil tudi pomemben medijski lastnik, v tesnih odnosih z vladajočo politiko.

Eden najpomembnejših in največjih na tem prostoru je gotovo Čeh Petr Kellner (1964). Kellner ni le najbogatejši Čeh, ampak je tudi na stotem mestu najbogatejših Zemljanov; po oceni ameriške revije Forbes je njegovo premoženje vredno 19,3 milijarde dolarjev. Kellner se sicer v javnosti ne pojavlja – celo češki mediji morajo uporabljati njegove nekaj let stare slike, ki jih je sam objavil v svojih finančnih poročilih. Kar pa ne pomeni, da Kellner ne razume in ne izkorišča medijske moči. Ravno nasprotno, prav njej se lahko zahvali za svoj uspeh.

Kellner je obogatel na podoben način, kot so v Sloveniji obogateli tako imenovani pidovski baroni, torej s certifikatno privatizacijo. V začetku devetdesetih je bil sam odgovoren za upravljanje certifikatov, dokler mu ni uspelo premoženja, ki so mu ga zaupali Čehi, speljati sebi v prid. Podjetje, v katerem je združeno njegovo bogastvo, se imenuje PPF – nekoč je ta kratica predstavljala češki »Prvi privatizacijski sklad«. Kellnerju pa je uspelo zgraditi največji sklad predvsem zaradi reklamne kampanje, ki jo je organiziral s pomočjo sredstev nekega tedaj še državnega podjetja.

Tudi kasneje, po letu 2000, se je Kellner zavedal, da je ekonomska moč tesno prepletena z javnim vplivom. Njegov sklad PPF je denimo že leta 2002 kupil najbolj gledano zasebno češko televizijo Nova TV in si tako zagotovil pozitivno javno podobo. Kasneje jo je sicer prodal ameriški družbi CME, dokler je ni lani, skupaj s celotno njihovo mrežo, katere del je tudi slovenski Pro Plus, ki izdaja POP TV in Kanal A, kupil nazaj. Medijski vpliv, ki ga ima Kellner po novem v Sloveniji, na Češkem, v Bolgariji in Romuniji, dejansko sovpada z njegovimi poslovnimi odločitvami: Kellnerjev PPF je vmes postal multinacionalka.

Pred petnajstimi leti je moral Janša kravje kupčije sklepati z domačimi oligarhi, sedaj je njegovo politično premoženje vse bolj odvisno od vzhodnoevropskih oligarhov.

Kakšne interese ima Kellner v Sloveniji, kjer je po novem lastnik POP TV in Kanala A? Kellner se zelo dobro pozna in sodeluje z drugim češkim oligarhom Danielom Křetínskim (1975), čigar premoženje je po Forbesovi lestvici vredno 3,4 milijarde dolarjev. Kellner in Křetínský sta recimo leta 2009 skupaj ustanovila največjo češko energetsko družbo EPH. EPH ima danes v lasti češke toplarne, v Nemčiji rudnike premoga, na Madžarskem pa EPH zagotavlja 60 odstotkov toplotne energije Budimpešti, kar pomeni, da uživa tudi podporo madžarske politike.

Kellner se je sicer iz energetske družbe EPH leta 2014 umaknil, vendar se je njegova hčerka Anna leta 2017 s Křetínskim poročila: oba sta danes s svojimi interesi družinsko povezana. Skupaj imata v Sloveniji že kar precej poslovnih interesov: Če jih naštejemo: Křetínský je prek EPH oktobra postal 49-odstotni lastnik najbolj profitabilnega dela Slovenskih železnic, njihovega tovornega prometa. Njegova družba J&T je druga največja lastnica Petrola, ima 13 odstotkov delnic in jih želi imeti še več. Poleg tega si Kellner in Křetínský želita dobiti Darsov posel z elektronskimi vinjetami.

V sredo, 2. decembra, so iz Darsa sporočili, da so prejeli tri ponudbe za vzpostavitev sistema elektronske vinjete, ki bo po načrtih začel delovati decembra prihodnje leto. Dobili so ponudbo konzorcija podjetij Marand, Telekom Slovenije, Pošta Slovenije in Kapsch, potem je ponudbo oddalo podjetje Iskratel v partnerstvu z madžarskim podjetje ARH Informatics in – slovaški Skytoll. Iskratel bi sistem elektronskih vinjet Darsu do decembra prihodnje leto postavil za 14 milijonov evrov, slovaški Skytoll pa za ceno 15,7 milijona evrov. Kot so nedavno ugotovili slovaški novinarji, pa je Skytoll prek ciprskih družb dejansko povezan s Křetínskim. Kellner pa prek svojega češkega podjetja CzechToll prav tako tesno sodeluje s Skytollom.

Skratka, češka oligarhija ima v Sloveniji precej želja. Kar verjetno tudi pojasnjuje, zakaj je Kellner ta teden privolil v nenavaden izlet, ki ga bomo opisali v nadaljevanju. Kot se spodobi za vzhodnoevropskega oligarha, ima Kellner tudi svoje (veliko) letalo, Boeing 737-700BB, s katerim je prejšnji četrtek, 3. decembra, popoldne priletel na brniško letališče. Po podatkih, ki nam jih je uspelo pridobiti, je njegovo letalo, registrirano na karibskem otoku Aruba, priletelo iz Budimpešte. Na Brniku je pristalo ob 15.15, nato pa je čez štiri ure, ob sedmih zvečer, odletelo naprej v Prago. V vmesnem času se je Kellner sestal s predsednikom slovenske vlade Janezom Janšo.

Sestanek so v Janševem kabinetu očitno želeli izpeljati kar se da prikrito. Niso ga napovedali, z njim se predsednik vlade tudi ni dičil po družbenih omrežjih, niti ga niso v kabinetu takoj prijavili protikorupcijski komisiji. Kje je bil sestanek organiziran, prav tako ni znano – iz kongresnega centra Brdo, kjer je pred tem tekla seja vlade, so nam na primer odgovorili, da informacij o drugih gostih nimajo. Šele po več novinarskih vprašanjih je nato kabinet predsednika vlade srečanje tudi formalno priznal. Pri protikorupcijski komisiji so prijavili lobistični stik, iz katerega je vidno, da se je poleg Janše sestanka udeležil še njegov vodja kabineta Peter Šuhel.

Uradno, so zapisali v Janševem kabinetu, sta se Janša in Kellner na srečanju pogovarjala o »načrtih za politično in gospodarsko stabilizacijo regije zahodnega Balkana v pripravah na predsedovanje EU«, neuradno pa za zdaj kroži več teorij, kaj je Janša obljubil češkemu oligarhu. Te vključujejo recimo posel z vinjetami, uspešni zaključek 49-odstotnega nakupa tovornega dela Slovenskih železnic, povečanje vpliva v Petrolu … Vse to je mogoče. A vse te neuradne informacije na drugi strani vključujejo zahteve glede POP TV. Po eni izmed verzij naj bi Janša od Kellnerja zahteval, naj POP TV proda Madžarski, ki naj bi na drugi strani profitirala pri vstopu v 2TDK, torej v podjetje, ki bo upravljalo drugi tir.

Slišati je mogoče, da je Janša od Kellnerja zahteval, naj POP TV proda Madžarski, ki bo po drugi strani profitirala pri vstopu v 2TDK, v podjetje, ki bo upravljalo drugi tir.

Da je Janša ta teden finančne posle ponovno pogojeval z vplivom na medije, se zdi precej verjetno. Ne le zato, ker je Janša v zadnjem času vneto kritiziral uredniško politiko POP TV, sedaj pa se je sestal z njenim lastnikom. Ampak tudi zato, ker je v preteklosti takšno vezano trgovino že izpeljal. Dvanajstega avgusta 2005 se je Janez Janša na sestanku s tedanjim direktorjem Pivovarne Laško Boškom Šrotom in tedanjim direktorjem Istrabenza Igorjem Bavčarjem dogovoril, da jima na kredit država proda deleže Mercatorja, v zameno pa je Janša dobil vpliv na uredniško politiko Dela in Večera.

Zgodba s Křetínskim in Kellnerjem, četudi podrobnosti ne poznamo, je podobna. Oba imata močne poslovne interese, hkrati pa lahko v zameno ponujata svoj medijski vpliv. To je konec koncev tudi recept, na podlagi katerega sta v svojih domačih okoljih obogatela – zakaj teh praks ne bi nadaljevala še v drugih državah? Seveda pa obstaja tudi velika razlika med tem primerom in primerom Mercatorja iz leta 2005. Pred petnajstimi leti si je poskušal Janez Janša utrjevati oblast in sklepati kravje kupčije z domačimi oligarhi. Obljubljal jim je pomoč pri prodoru na Balkan. Sedaj mora Janez Janša sklepati kravje kupčije z vzhodnoevropskimi oligarhi, ki jim v zameno ponuja prodor po Sloveniji.

V zadnjih petnajstih letih smo se nekako vsi malce zmanjšali.