Osumljeni vodja vladne službe za zakonodajo

Kdo je človek, ki je odgovoren za največjo pravno blamažo vlade? Kdo je tisti, ki bi moral skrbeti, da vlada s svojimi dejanji spoštuje ustavo? Vladno službo za zakonodajo, službo torej, ki bi morala skrbeti za zakonito delo vlade, vodi dr. Miha Pogačnik. Pogačnik je sicer pravnik, a strokovnjak na področju mednarodnega prava, ki je od vseh disciplin od nje najbolj oddaljeno. Ustave v mednarodni skupnosti recimo ni, nadomešča jo domneva o splošno uveljavljenih normah, ravno tako v mednarodni skupnosti ne obstaja »uradni list« – temu se kvečjemu približa depozitarij Organizacije združenih narodov (OZN).

Pogačnik je morda strokovnjak za mednarodno pravo – od leta 2005 do 2016 je bil izredni profesor za mednarodno in evropsko pravo na Evropski pravni fakulteti –, nikakor pa ni primeren za vodenje vladne pravne službe. Pogačnik na družbenih omrežjih sedaj omalovažuje zadnjo odločbo ustavnega sodišča – imenuje jo »izdelek« in se z njo ne strinja. A poleg tega, da se ne spozna na ustavno pravo, tudi pravniškega duha doslej ni dojel. Pogačnik je namreč vodja vladne službe za zakonodajo, proti kateremu je sodišče uvedlo sodno preiskavo. Sklep o uvedbi sodne preiskave je bil izdan 24. januarja letos »zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 257. členu KZ-.1,« so nam pojasnili na specializiranem državnem tožilstvu. Pogačnik se je sicer na sklep pritožil, a ni bil uspešen. Senat celjskega sodišča je 4. novembra zavrnil vse pritožbe in potrdil uvedbo preiskave – preiskava je tako pravnomočna, so nam odgovorili iz specializiranega tožilstva.

Kaj mu tožilstvo očita? V času prve vlade Janeza Janše in tedanjega zunanjega ministra Dimitrija Rupla je bil Pogačnik eden najbolje plačanih svetovalcev v zgodovini države. Ko se je med letoma 2005 in 2008 kot vodja slovenskega dela ekspertne skupine s hrvaškimi kolegi pogajal o načinu določitve meje med Slovenijo in Hrvaško, je v povprečju zaslužil 10 tisoč evrov na mesec. Kljub izredno visokim honorarjem Pogačnik s Hrvaško nikoli ni sklenil nobenega dogovora, ministrstvo za zunanje zadeve pa je kasneje celo ugotovilo, da so bila njegova pogajalska izhodišča pripravljena nezakonito. Kasneje se je Pogačnik preselil v svojo vilo v Opatijo in se začel ukvarjati z zdravstvom.

Leta 2016 je začel svetovati mariborskemu kliničnemu centru, ki ga je tedaj vodil Gregor Pivec (tedaj še SDS). Prek svojega Inštituta za raziskave v medicini, katerega ustanovitelj je poleg Pogačnika še njegov oče, nevrolog Tomaž Pogačnik, je začel posredovati pri uvozu hrvaških anesteziologov. Mariborski UKC je z njim sklenil sedem milijonov evrov vredno pogodbo, kmalu po podpisu pa se je izkazalo, da bi utegnil s posredovanjem Pogačnik zaslužiti več, kot sami anesteziologi z delom. Domnevno naj bi kar 70 odstotkov plačanega zneska pomenila provizija. Po hišnih preiskavah leta 2016 je leta 2017 policija na specializirano državno tožilstvo vložila ovadbo zaradi zlorabe položaja in nezakonitega posredovanja, letos februarja pa je bila uvedena sodna preiskava. Poleg Pogačnika so se v postopku znašli še Pivec in njegov pomočnik za nabavo ter Pogačnikov sorodnik Peter Weissensteiner.

Mariborski klinični center je kasneje pogodbo s Pogačnikovim podjetjem prekinil, saj ga je ministrstvo za zdravje obvestilo, da je pogodba nezakonita. Pogačnik nam je aprila zatrdil, da je pravosodni postopek proti njemu nepravilen: »Ne vzdrži resne pravne presoje,« nam je odgovoril, napovedal je, da se sam pred sodiščem niti ne bo zagovarjal, ker do tega ne bo prišlo. A se je, kot kaže zmotil tudi v tem, svojem primeru.

POVEZANI ČLANKI:

• Najedanje pravne države