Delavci, žrtve koronske krize

Je zaradi epidemije in škode, ki jo ta povzroča gospodarstvu, treba zamrzniti minimalno plačo? Tako menijo v vladi. Kot je razvidno iz osnutka sedmega protikoronskega zakona (PKP7), ki je prišel v javnost, želi vlada vanj vključiti tudi določbo, po kateri nova formula za izračun minimalne plače ne bo uveljavljena 1. januarja, ampak šele 1. aprila. Zvišanje pa naj bi šlo do konca septembra v breme države.

Sprejetje te določbe bi dejansko pomenilo, da z letom 2021 v veljavo ne bi stopil nov koncept minimalne plače, ki bi morala biti vsaj za 20 odstotkov višja od minimalnih življenjskih stroškov. To pomeni, da bi se morala 1. januarja minimalna plača zvišati s sedanjih 700 evrov na 736,09 evra neto.

Vlada s tem upošteva zahteve gospodarstva – predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Marija Lah je denimo povedala, da je v njihovi dejavnosti v tem letu zaradi krize delo izgubilo več kot 10 tisoč zaposlenih, zaradi zvišanja minimalne plače pa naj bi trgovina izgubila še 2000 delovnih mest. Na drugi strani je za sindikate zamrznitev minimalne plače pika na i: napovedujejo splošno stavko.

Jakob Počivalšek, vodja konfederacije sindikatov Pergam, je dejal, da so sindikati že sicer »nezadovoljni, ker v pripravo interventnih ukrepov nismo vključeni«. Priprave na stavko so prav tako napovedali v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), kjer so razburjeni še zaradi zakona o demografskem skladu, pa tudi v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije so ta teden z veliko večino glasov odločili, da se bo SVIZ pridružil morebitni splošni stavki.

Kdo ima prav? Minimalna plača mora biti seveda načeloma višja od življenjskih stroškov. Drugič pa, v času protikoronskih ukrepov Slovenija v primerjavi z drugimi državami izstopa po brezposelnosti. Čeprav se vlada hvali, kako obilno je zadnje mesece z milijardami pomagala gospodarstvu, so delavci pri tem dejansko potegnili kratko: povečanje brezposelnosti je v Sloveniji leta 2020 precej nad povprečjem v drugih državah EU. Na evrskem območju se je recimo brezposelnost od julija do oktobra letošnjega leta zmanjšala z 8,7 odstotka na 8,4, v Sloveniji pa je kljub veliki pomoči narasla s 6,8 odstotka na 7 odstotkov.

Da bi delavcem zdaj še znižali ali zamrznili plače, se ne zdi ravno utemeljeno.