Mladi plavalci ostali na suhem

Za doseganje vrhunskih športnih rezultatov je potrebnega veliko truda, prav tako odrekanj. Tega se zavedajo tudi najmlajši športniki, ki so šele na začetku profesionalne poti. Po spomladanski zaustavitvi javnega življenja, kar je prizadelo tudi različne športne panoge, se je vseeno uspel najti manevrski prostor za izvajanje večine športnih aktivnosti – ne nazadnje se nam do marca obetajo kar trije večji športni dogodki –, vendar rešitev za mlade plavalce še kar ni. Ti ostajajo na suhem.

»Šport, tako rekreativni kot tekmovalni, je bil vedno visoko na lestvici slovenskih vrednot,« je prepričana tudi ministrica Simona Kustec, ki je na začetku meseca prisostvovala videokonferenčni seji evropskih ministrstev za šport. V luči predsedovanja Slovenije svetu EU naslednje leto je povedala, da bo »osrednja športna tema našega predsedovanja ohranjanje evropskega modela športa«. Ob tem je posebej opozorila na težave, s katerimi se vrhunski športi soočajo v času epidemije.

Pravo opustošenje na področju športa je v tem obdobju doživela Plavalna zveza Slovenije. Čeprav je peščici najboljših, približno dvajsetih plavalcev dovoljeno trenirati tudi v času druge karantene, najmlajši te možnosti nimajo. Na to v apelu ministrico zdaj opozarjajo njihovi starši, ki so upravičeno zaskrbljeni, da bodo vsa prizadevanja njihovih otrok splavala po vodi. »Po splošno znanih strokovnih podlagah na področju vrhunskega športa so v kritičnem obdobju razvoja. Starostno obdobje adolescence je ključno za razvoj telesa in pripravo na napore, ki so sestavni del njihove potencialne vrhunske športne kariere in s tem povezanih uspehov v slovenskem plavanju,« pišejo starši.

Ob tem opozarjajo, da ni pravih razlogov, zakaj mladi kandidati za reprezentanco, ki nas bo najverjetneje zastopala na naslednjih olimpijskih igrah v Parizu in Los Angelesu, ne bi mogli trenirati. Gre samo za peščico športnikov (50 po vsej Sloveniji, v Ljubljani samo 17), ki bi jih zlahka razporedili v več skupin, kjer bi bili plavalci med seboj ves čas oddaljeni vsaj dva metra.

Pri tem se sklicujejo tudi na ugotovitve Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), da izdihovanje v klorirano vodo uničuje virus in tako ni strahu, da bi se zaradi treningov širil. Takoj po odhodu iz vode pa bi si tako ali tako nadeli masko.

Predsednik Plavalne zveze Slovenije dr. Bor Štrumbelj zatrjuje, da so na potencialno zeleno luč države dobro pripravljeni: »Naš predlog po zaostritvi ukrepov in sprejetju novih pravil je bil, da bi vsaj 45 najboljšim plavalcem od kadetske kategorije naprej omogočili nemoten vadbeni proces. Predlagali smo tri t. i. mehurčke, in sicer na Ravnah, v Kranju in Mariboru. Dogovarjali smo se tako za bivanje kakor bazene, dogovorili pa smo se tudi, da bomo testiranja pred prihodom v mehurček izvedli na kliniki Golnik. Vse smo sposobni izvesti takoj, ko bomo dobili dovoljenje.«

Zdi se torej, kot da je vse nared, da bi mladim športnikom lahko omogočili vrnitev v bazen, ostaja samo še vprašanje, ali bodo to lahko tudi storili, preden bo prepozno.