Film tedna: Medena dežela

Dokumentarni portret krhkega ravnovesja med človekom in naravo

Na 1. programu TV Slovenija bo v nedeljo, 27. decembra ob 22.20 na ogled dokumentarni film Medena dežela v režiji Ljubomirja Stefanova in Tamare Kotevske, v katerem odročna makedonska vasica postane mikrokozmos sodobnega sveta. Film je portret krhkega ravnovesja med človekom in naravo, pogled v hitro izginjajoči način življenja ter poklon trdoživosti, življenjski energiji in optimizmu neke ženske.

Globoko v makedonskih gorah, v zapuščeni vasi brez cest, elektrike in tekoče vode, živi Hatidže s svojo ostarelo materjo. Preživlja se z nabiranjem medu divjih čebel, ki ga prodaja v najbližjem mestu, oddaljenem štiri ure hoda. Njeno spokojno življenje pa nekega dne vznemiri nomadska družina, ki prispe z rohnečimi motorji, sedmimi hrupnimi otroki in čredo krav. Hatidže se razveseli družbe in z ničemer ne skopari – ne z ljubeznivostjo ne s svojo posebno rakijo ne s starodavnimi čebelarskimi nasveti …

"Zgodba Medene dežele se je začela dolgo pred naselitvijo ljudi v regiji, naš film pa se prične z zadnjima tamkajšnjima prebivalkama: Hatidže in njeno materjo. Tako kot čebele delavke vse življenje skrbijo za matico, ki nikoli ne zapusti čebelnjaka, je tudi Hatidže svoje življenje posvetila skrbi za hromo mater, ki nikoli ne zapusti njune razpadajoče koče. Film je postavljen v nekakšen nezemeljski kraj, ki ga nista zaznamovala specifični čas in geografska lega in ga ni mogoče doseči po rednih cestah, hkrati pa je le dvajset kilometrov oddaljen od najbližjega modernega mesta", sta zapisala režiserja.

"Medena dežela, v kateri skoraj v laboratorijskih pogojih vidimo, kaj se zgodi, ko se kapitalizem polasti narave, na tej točki postane briljantna metafora kapitalizma, ki naravi jemlje več, kot potrebuje, in ki ni več sposoben preživeti vsega človeštva. Med tu izgleda kot zlato, ki se sveti. Ali bolje rečeno: kot kapitalizem, ki se sveti. In kapitalizem je tako zašel, da vrnitev k “naravnemu” življenju – k logiki “pol vzameš, pol pustiš” – ni več mogoča, saj bi to pomenilo življenje brez elektrike in interneta. Vsaj tako nas prepričujejo neoliberalci, ki pravijo: če ne bomo zgradili elektrarn na Sava, ne bomo imeli več elektrike in interneta! Če bodo ribiči še naprej blokirali izgradnjo HE Mokrice, bomo padli v večno temo", je v Mladini zapisal Marcel Štefančič jr.

6-nCScwnVXk