Upravno sodišče je odpravilo dve sporni odločbi Vaska Simonitija

Prvi zaušnici buldožerski politiki

Buldožerska politika ministra za kulturo Vaska Simonitija, ki na vseh ravneh, od odločanja o pravicah in statusih do kadrovanja, brutalno spodkopava strokovnost in se v številnih primerih požvižga celo na veljavne predpise, je pred božičem dobila prvo resno zaušnico. In dan zatem še eno. Obe ji je prisolilo upravno sodišče.

To je najprej odločilo, da je bil nedavni odvzem statusa samozaposlenega v kulturi raperju Zlatku nezakonit. Odločba, ki jo je izpodbijal glasbenik, kritičen do sedanje vlade (prav zato naj bi si bil tudi nakopal srd ministrstva), je bila tako zelo pomanjkljiva in protipravna, da sodišče ministrstvu sploh ni dalo možnosti, da na ugotovitve odgovori, temveč je odločbo odpravilo po hitrem postopku.

Le dan zatem je isto sodišče odločilo še o tožbi dolgoletne direktorice Moderne galerije Zdenke Badovinac, ki je zadnje leto, torej v času, ko jo je ministrstvo vztrajno rušilo s položaja, delovala kot v. d. direktorice, decembra pa je bila nenadoma razrešena in zamenjana z bistveno manj izkušenim Robertom Simoniškom. Badovinčeva je tožbo zoper ministrstvo vložila zaradi prirejanja javnih razpisov (znižalo je raven direktorjeve izobrazbe in zmanjšalo obseg izkušenj) ter kršenja človekovih pravic in svoboščin (prepričana je, da kljub izpolnjevanju pogojev nima možnosti, da bi bila izbrana, ker je za sedanjo garnituro »politično nesprejemljiva«). A sodišče o tem niti ni odločalo, saj je bila odločba napisana tako zelo pomanjkljivo, da jo je že zato razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovni postopek.

Simonišek je s tem padel. Toda če bo še pred koncem že tretjega razpisa za položaj direktorja Moderne galerije v letu dni ponovno izbran za vršilca dolžnosti, lahko najverjetneje pričakujemo novo tožbo Badovinčeve. In verjetno bo moralo sodišče takrat povedati tudi, ali je dopustno, da kandidat za vodenje pomembne kulturne institucije pade le zato, ker je »politično nesprejemljiv«.

Obe odločitvi zbujata žarek upanja, da pravna država kljub vsem pravno spornim potezam ministrstva za kulturo še deluje. Vendar pa buldožer SDS medtem nezadržno rije dalje in vseh spornih potez tudi ni mogoče pravno izpodbijati. To velja denimo za sporni novi pravilnik o strokovnih komisijah, ki delujejo pri ministrstvu in mu pomagajo sprejemati čim strokovnejše odločitve, med drugim tudi pri razdeljevanju javnega denarja. Vsaj doslej so mu – novi pravilnik namreč ministru omogoča precej večji vpliv na odločanje. Med drugim lahko poleg neodvisnih strokovnjakov v komisije imenuje svoje podrejene, vse komisije pa mora v 60 dneh kadrovsko prenoviti.

Ravno to počne te dni. Pri tem preseneča, da je povprečna starost članov nove komisije, pristojne za celotno glasbeno področje razen klasike, 70,2 leta. Hkrati ne preseneča, da v strokovni komisiji, ki na področju uprizoritvenih umetnosti bdi nad javnimi zavodi, po novem ni več gledališkega režiserja Jureta Novaka, enega najpomembnejših aktivistov med kulturnimi delavci. Je pa zdaj v tej komisiji Denis Poniž, ki se je nedavno proslavil s ksenofobnim besedilom Rekviem za Ljubljano o tem, kako so tujci z juga preplavili Ljubljano s svojimi balkanskimi navadami.

Zanimivo je tudi, da v strokovni komisiji za vizualno umetnost po novem ni več Kaje Kraner. Verjetno je že kmalu ne bo več niti v komisiji za samozaposlene, saj je kot članica te komisije javno razkrila, kako je Simoniti letos vztrajno pritiskal na neodvisne strokovnjakinje, naj spremenijo strokovna mnenja, da bi pravico do plačila prispevkov za socialno varnost dobilo manjše število samozaposlenih kulturnikov. Vendar so članice takrat ostale neomajne. Zdaj jih bo preprosto zamenjal.