Napad na prosilca za azil?

O nasilju nad begunci, ki ga policija izvaja na balkanski poti, danes ni več nobenega dvoma. Podatki o vse večjem nasilju pa prihajajo tudi iz Slovenije. Kot trdi eden izmed azilantov, naj bi 2. januarja v postojnskem centru za tujce eden izmed policistov vstopil v njegovo samico in ga odpeljal v straniščne prostore, kjer ni kamer. Tam ga je pričakala skupina osmih policistov in ga brutalno pretepla. »Eden izmed njih me je zagrabil za vrat in potem so me kakih 15 minut tepli. Ko so končali, so mi zvezali noge in roke ter me peljali nazaj. Dobil sem udarce po celem telesu, krvavel sem iz ust in komaj videl z levim očesom,« napad opisuje domnevno pretepeni azilant, ki naj bi zaposlene v centru prosil, da ga fotografirajo, a tega niso hoteli storiti. Zahteval je tudi pregled pri zdravniku, a so mu rekli, da je dela prost dan in da zdravnik ni na voljo.

Center za tujce v Postojni je vse prej kot ustanova, podobna azilnemu domu – po načinu obravnave ljudi gre dejansko za zapor, kjer se prosilcem za azil omejuje svoboda, zapirajo jih v samice in obravnavajo kot storilce kaznivih dejanj, čeprav zoper njih ni bil izpeljan noben tak postopek. Poleti je zaradi nove azilne prakse, ki jo pod okriljem vlade vodi policija, in prevelikega števila azilantov spominjal celo na eno izmed taborišč z balkanske poti, ki smo jih vajeni gledati samo po televiziji. Proizvodno halo v bližini so namreč napolnili z bivanjskimi zabojniki, v katerih je v nemogočih razmerah prebivalo okoli sto tujcev. Hrano so dobivali skozi rešetke, ustrahovali so jih s policijskimi psi. Sledili so protesti, gladovna stavka in celo poskusi samomora.

Čeprav so se razmere od poletja vseeno vsaj nekoliko izboljšale – omenjena hala in bivanjski zabojniki naj ne bi bili več v rabi –, to še ne pomeni, da so te kaj bolj človeške.

V luči novele zakona o tujcih in zakona o mednarodni zaščiti bi se te v prihodnosti lahko le še poslabšale. Azilanti iz centra pogosto poročajo o policijskem nasilju, zaklepanju v samice in reševanju njihovih stisk z močnimi pomirjevali. Po nedavnem požaru v centru pa naj bi razmere postale samo še bolj nevzdržne.

Policija je javnosti sporočila, da manjši požar, ki naj bi ga na vzmetnicah zanetila državljana Sirije in Irana, obravnava kot kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti in proti osumljencema vodi postopek, a so se v centru zanj odločili obtožiti še dva Alžirca. Ta naj bi vstopila v sobo, v kateri je bil zaneten požar, sama Alžirca in drugi azilanti pa zanikajo, da bi sodelovala pri požigu. V centru so se kljub temu odločili, da morata za več mesecev v samico. Do kaznovanj s samico – govorimo o azilnem centru, ne o zaporu, torej gre že v izhodišču za nedovoljeno prakso – naj bi sicer prihajalo pogosto, vendar so vzroki za njeno uporabo ponavadi precej arbitrarni. Številni so prepričani, da ju je policija zlorabila samo za postavitev zgleda pred ostalimi azilanti, na katere sistematično pritiskajo in jih silijo v podpis deportacijskih papirjev.

Iz svojih držav smo se selili, da bi pobegnili pred takšnim ravnanjem, a zdaj doživljamo hujše. Rad bi povedal, da smo vsi ljudje, razlika je le v papirjih, pravi pričevalec.

Enega od priprtih prosilcev za azil naj bi nato brutalno pretepli, kot to opisuje v svoji izjavi. Po besedah prijatelja, ki je spremljal dogajanje, so ga policisti pretepli »z uporabo mafijskih tehnik prekrivanja – uporabo rokavic, da ne bi pustili prstnih odtisov, in naknadno zamenjavo njegovih stvari, da ne bi bilo sledov krvi«. Tako kot sama žrtev domnevnega napada tudi on zatrjuje, da so ga pretepli v kopalnici, ker tam ni kamer, in da kasneje niso klicali zdravnika, saj da niso hoteli dodatnih prič. »Iz svojih držav smo se selili, da bi pobegnili pred takšnim ravnanjem, a zdaj doživljamo hujše. Rad bi povedal, da smo vsi ljudje, razlika je le v papirjih,« končuje svoj zapis.

Na policiji sicer zanikajo, da bi prišlo do v izjavi opisanega dogodka, vendar priznavajo, da so bila proti azilantu »uporabljena prisilna sredstva, in sicer fizična sila – strokovni prijem in sredstva za vezanje in vklepanje«, pri čemer je sodelovalo pet policistov. Ta naj bi bila uporabljena na podlagi preprečitve samopoškodovanja osebe in uničevanja inventarja. »Takoj po uporabi prisilnih sredstev je vizualni pregled tujca opravila medicinska sestra,« še navajajo, temeljitejši pregled pa naj bi po njihovih besedah azilant zavrnil.

Obenem v Ljubljani prosilci za azil poročajo še o izrekanju enormnih glob zaradi kršenja ukrepov, povezanih z epidemijo koronavirusa. Na Kotnikovi ulici, kjer je tudi azilni dom, naj bi policija sistematično sledila beguncem in jim izrekala kazni tudi v višini 800 evrov. Prosilci za azil, ki so dobili kazni, so prepričani, da to počnejo namenoma, saj razlagajo, kako so se hkrati mimo sprehajali naključni mimoidoči, ki so se prav tako zadrževali v skupinah, a teh policija ni oglobila. Izrekanje tako visokih kazni fizičnim osebam na ulici tudi sicer ni ravno običajno.