Kdo bo novi minister za zdravje
Če KUL ne uspe, sledi privatizacija zdravstva
Bo Alenka Forte postala ministrica za zdravje?
© gov.si
Ministrstvo za zdravje vodi Janez Janša – resor je prevzel takoj po odstopu Tomaža Gantarja. Ker gre za enega najzahtevnejših ministrstev, Janša dolgo ne bo ministroval, kot vse kaže, bo novega kandidata predlagal po razpletu glasovanja o nezaupnici.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Bo Alenka Forte postala ministrica za zdravje?
© gov.si
Ministrstvo za zdravje vodi Janez Janša – resor je prevzel takoj po odstopu Tomaža Gantarja. Ker gre za enega najzahtevnejših ministrstev, Janša dolgo ne bo ministroval, kot vse kaže, bo novega kandidata predlagal po razpletu glasovanja o nezaupnici.
Če bo koalicija ustavnega loka neuspešna, ima Janša na mizi dve možnosti. Najverjetneje bo za zdravstveno ministrico predlagal Alenko Forte, ki jo je sam že imenoval na položaj državne sekretarke. Fortejeva vodi odbor stranke SDS za zdravje in je bila pri sestavljanju Janševe koalicije strankina glavna pogajalka.
Kdo je Alenka Forte? Je zdravnica zasebnica, v Trbovljah ima v lasti zasebni Medicinski center Heliks. Ta od države oziroma od Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) na mesec prejme od 11 do 20 tisoč evrov koncesnine. Je torej tesno povezana z javnim zdravstvenim proračunom in si prizadeva, da bi zasebni zdravniki postali še večji porabniki javnega denarja. Med koalicijskimi pogajanji lansko leto je predlagala, da bi denar za čakalne dobe namenili zasebnikom. Zato so tedaj koalicijski partnerji v pogodbo zapisali, da se bodo zavzemali »za skrajševanje čakalnih vrst z vključevanjem vseh kadrovskih virov«. Poudarek je torej na »vseh«, ne na primarno javnem delu.
Poleg tega si je Fortejeva, ki je tudi tajnica strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov, prizadevala za uvedbo »neodvisnega ponudnika zdravniške službe«, kar naj bi postali zdravniki – samostojni podjetniki. Ti bi lahko avtonomno sklepali pogodbe o storitvah zdravniške službe z izvajalci zdravstvene dejavnosti, torej z bolnišnicami. Recimo: zdravnik bo najprej opravil redno delo v javnem zavodu, nato pa naj bi še kot s. p. delo nadaljeval za dodatno plačilo.
Za prevzem položaja zdravstvenega ministra si prizadeva tudi NSi. »Kar zadeva iskanje novega ministra za zdravje po odhodu Tomaža Gantarja,« je dejal predsednik NSi Matej Tonin, »bi glede na situacijo morali najti usposobljenega kriznega menedžerja.« Seveda imajo v NSi kriznega menedžerja že pripravljenega. To je predsednik sveta stranke Matjaž Trontelj.
Kdo je Matjaž Trontelj? Je zasebni zavarovalničar, direktor sektorja za zavarovalne primere pri zavarovalnici Vzajemna, je menedžer, lobist. V pogajanjih pri pisanju koalicijske pogodbe je v imenu NSi zahteval razbitje javne zdravstvene zavarovalnice. V koalicijsko pogodbo je bil tako vpisan stavek, da si bo koalicija prizadevala za »spremembo delovanja in upravljanja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije«.
Če koalicija ustavnega loka ne bo uspešna, nas na zdravstvenem področju čakajo turbulentni časi in morda velike reforme. Še posebej, ker privatizacijske zamisli na zdravstvenem področju nimajo le politične podpore, ampak jih podpirajo tudi druge organizacije. Nova predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović je pred mesecem ravno tako dejala, da si prizadeva za izstop zdravnikov iz javnega sektorja, tem zamislim pa je naklonjen tudi predsednik sindikata zdravnikov (Fides) Konrad Kuštrin.
Kot da ni bilo epidemije, v kateri se je pokazalo, kako pomembno je imeti močno in kakovostno javno zdravstvo.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.