Ignoranca

Novoizvoljeni Študentski zbor Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU) je na zasedanju na predzadnji dan leta 2020 odločal o proračunu za leto 2021, v katerem postavke za sofinanciranje Radia Študent ni več. Sofinanciranje je za enega najboljših slovenskih radiev ključno, saj pomeni več kot 20 odstotkov njegovega letnega proračuna.

Z javnim pismom sta se na odločitev ŠOU že odzvala direktorica Ana Kandare in uredništvo radia, ki ga vodi Matjaž Zorec: »Ni odveč spomniti, da je Radio Študent med epidemijo ob intenzivnem prilagajanju na nove razmere uspel zagotoviti izvedbo vseh tekočih projektov ter celo okrepiti program, vključno s posebnimi medijskimi pokrivanji novega koronavirusa. Kljub temu je Radio Študent v letu 2020 v primerjavi z ostalimi člani družine ŠOU povsem defavorizirano potegnil najkrajšo ... Z aktualnim predlogom prvega branja proračuna pa si upamo trditi, da je ŠOU ob samem izteku leta 2020 Radiu Študent napisal tako črno napoved prihodnosti, kot se ne piše nobenemu od zavodov družine ŠOU, četudi nesorazmerja niso zadela zgolj Radia Študent. Osnutek proračuna ŠOU za leto 2021, ki je tik pred novim letom doživel prvo branje, šteje slabe tri milijone evrov. Najbolj v nebo vpijoče nesorazmerje se poraja pri Študentskem kampusu, ki iz koncesijske dajatve v 2021 prejme 325.000 evrov. O tem, kaj bodo letos na Kampusu počeli s študentskim denarjem ter kaj so z njim počeli od epidemije dalje, ko so v nasprotju z Radiem Študent delovali v radikalno okrnjenem obsegu, se zagotovo ne sprašujemo le na radiu.« Na Radiu Študent so tudi prepričani, da so nesorazmerno nizka sredstva ŠOU, ki so jih prejemali še lani, porabljena bolje kot milijoni za plače, sejnine in neobratujoče zavode ŠOU. »Od ŠOU zato zahtevamo, da nam sorazmerno z znižanjem svojega proračuna, za katerega sicer razumemo, da je okleščen zaradi posledic epidemije, v letu 2021 nameni vsaj 120.000 evrov. Zahtevamo tudi vključitev Radia Študent v vse pogovore o njegovi negotovi prihodnosti.«

Tokratna poteza vodstva ŠOU je brez primere v celotni 50-letni zgodovini Radia Študent, katerega uredništvo zdaj sestavlja več kot 200 mladih honorarnih sodelavk in sodelavcev, ki vsak dan ustvarijo 17 ur živega programa. Morda pa je zdaj čas, da v dogajanje, povezano z Radiem Študent, poseže Univerza v Ljubljani. Radio Študent je namreč njen dragulj, saj ji že z obstojem zagotavlja dodano vrednost in posebno identiteto, kakršne nima nobena univerza v Evropi. Senat univerze res ne bi smel več molčati, ko se poslovni pregnanci izživljajo nad tem edinstvenim medijem.