16. 1. 2021 | Politika
Vladna miloščina
Študenti so dočakali »pomoč« države
Mnogi študenti so se pred epidemijo morali preživljati povsem sami. S študentskim delom so si plačevali najemnino, hrano, študijske potrebščine. Pomoč, ki jim jo namenja država, teh stroškov zagotovo ne pokriva v celoti.
© Borut Krajnc
Študenti so se med epidemijo znašli v nezavidljivem položaju; tega verjetno ni treba več poudarjati. Pa vendar – študentski domovi ostajajo zaprti, predavalnice ob začetku izpitnega obdobja prav tako; študenti se kvečjemu lahko veselijo »vladne miloščine«, kot so jo poimenovali, v višini 150 evrov. Za solidarnostni dodatek, izplačan več kot devet mesecev po izplačilu prvega, bo marsikdo hvaležen, dejanskih stisk študentov pa ne bo uspel rešiti. Tako so se najbolj socialno ogroženi študenti znova prisiljeni znajti sami in so odvisni predvsem od solidarnosti drugih.
Od četrtka je na spletni strani eUprave ponovno na voljo spletni obrazec, preko katerega lahko tako redni kot izredni študenti s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki na dan 19. 10. niso bili vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oddajo vlogo za prejem dodatka. »Do 31. januarja 2021 bo nakazan dodatek študentom in študentkam, ki bodo preko eUprave vlogo oddali do 25. januarja 2021 do polnoči. Tisti, ki bodo vlogo oddali od 26. do 31. januarja 2021, bodo izplačilo prejeli v mesecu februarju 2021,« so zapisali na ministrstvu za izobraževanje.
»Do 31. januarja 2021 bo nakazan dodatek študentom in študentkam, ki bodo preko eUprave vlogo oddali do 25. januarja 2021 do polnoči. Tisti, ki bodo vlogo oddali od 26. do 31. januarja 2021, bodo izplačilo prejeli v mesecu februarju 2021.«
Ob tem se je znova pojavila potreba po pomoči najbolj socialno ogroženim študentom. Pri dobrodelnem društvu Petka za nasmeh so pričeli z zbiranjem sredstev za pomoč študentom, ki so se zaradi epidemije znašli v socialni stiski. Nagovarjajo tudi manj ogrožene študente, naj svoj dodatek z donacijo namenijo drugim, ki ga bolj potrebujejo. »Mnogi študenti so se pred epidemijo morali preživljati povsem sami. S študentskim delom so si plačevali najemnino, hrano, študijske potrebščine. Pomoč, ki jim jo namenja država, teh stroškov zagotovo ne pokriva v celoti,« so zapisali v pozivu.
Po izkušnjah iz prve akcije pričakujejo velik odziv. Stiskam študentov so prek donacij in sredstev iz sklada do zdaj že namenili skoraj 15.000 evrov. Z njimi so najbolj socialno ogroženim pomagali plačati najemnino in stroške bivanja, izdajali pa so tudi vrednostne kartice za nakup hrane.
V Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) ob tem ne morejo skriti razočaranja nad dialogom z vlado, kar so poudarili tudi ob obisku Boruta Pahorja, s katerim so se pred začetkom leta pogovarjali o položaju mladih. »Naše predloge je sprejel kot utemeljene – predvsem da bi se tudi sam dodatek moral razporediti bolj pravično – in nam obljubil, da bo ministrici za izobraževanje in po potrebi tudi predsedniku vlade predlagal, da z nami ponovno stopijo v socialni dialog in se posvetijo reševanju študentske problematike,« pravi predsednik ŠOS Klemen Peran.
Ta teden so študenti predsednikoma državnega zbora in državnega sveta predstavili še predloge zakona za urejanje položaja študentov (ZUPŠ). Med drugim predlagajo zvišanje državnih štipendij, dodatna sredstva za študentske domove in višje subvencije za prehrano, dotikajo pa se tudi sistemskih težav na področju zdravstvenega varstva, dela, višjega in visokega šolstva ter študentskega organiziranja.
Prejšnji teden je vlada s sprejetjem načrta za sproščanje ukrepov ob pojemanju pandemije še razkrila, kdaj približno lahko študenti pričakujejo vrnitev v predavalnice in v študentske domove. V skladu z načrtom bi se visoko šolstvo začelo sproščati v rdeči fazi, kjer naj bi prišlo do odpiranja knjižnic in do možnosti izvajanja laboratorijskih vaj. Sledijo izpiti in seminarji za manjše skupine (do 10 ljudi) v oranžni fazi, do sprostitve ostalih aktivnosti in možnosti vrnitve v domove za vse pa bo prišlo šele v rumeni fazi.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.