Res le vladni lapsus?

Novi zakon o izvrševanju proračuna za leti 2021 in 2022 povzroča velike težave visokemu šolstvu, ki v prihodnjih dveh letih ne bo smelo na novo zaposliti nikogar niti, če se bo obseg dela posamezne ustanove povečal zaradi pridobitve raziskovalnega projekta. Na to je v ponedeljek zjutraj na Twitterju opozoril Janez Vogrinc, dekan Pedagoške fakultete, ki je prepričan, da je za rešitev iz krize bistveno vlaganje v raziskave, razvoj in zaposlovanje, ne pa dodatno zategovanje pasu.

Po zakonu, ki je bil sprejet konec novembra, morajo neposredni uporabniki državnega proračuna in posredni uporabniki proračuna države in občin pripraviti kadrovski načrt za ti dve leti tako, da se določi dovoljeno število zaposlenih, pri čemer to število ne sme preseči tistega, določenega v kadrovskih načrtih za leto 2020. Pri tem zakon ne predvideva novih zaposlitev niti za povečani obseg dela in zagotavljanje nemotenega izvajanja dejavnosti, razen za potrebe obladovanja okužb s koronavirusom.

Da bi bila taka politika zaposlovanja lahko usodna pri pridobivanju mednarodnih in domačih raziskovalnih in tržnih projektov, naj bi vlado rektorska konferenca že opozarjala. Rektor ljubljanske univerze dr. Igor Papič predvideva, da je pri sprejemanju zakona šlo za nekakšen lapsus: »Če še nekako razumemo omejevanje zaposlovanja iz domačih proračunskih virov, pa pri omejevanju zaposlovanja pri raziskovalnih projektih ne vidimo nobene logike.«

Ker so v rektorski konferenci prepričani, da bi bilo ponovno poseganje v zakon predolgotrajno, vlado pozivajo, naj spremembe sprejme v enem izmed naslednjih protikoronskih svežnjev. Papič poziva dekane fakultet, naj nadaljujejo priprave na razpise, čeprav po zdaj veljavnem zakonu obstaja možnost, da za projekte ne bodo mogli zaposliti zadostnega kadra.

»V vladi je opaziti kulturo ignorance in arogance in verjetno ministrstvo za finance, ki je zakon pripravljalo, preprosto ni hotelo nikogar poslušati,« meni Gorazd Kovačič, sociolog in predsednik Visokošolskega sindikata na ljubljanski univerzi. »Poslušali niso niti ministrstva za izobraževanje, ker ministrica Simona Kustec v vladi nima nobene teže.« Kovačič je prepričan, da je ta »vladni lapsus« posledica zategovanja pasu v javnem sektorju, a da se je tega vlada lotila brez poznavanja posameznih dejavnosti. Opozarja tudi na pomanjkanje socialnega dialoga s sindikati.

Vlada s potrditvijo take politike zaposlovanja raziskovalcem, zlasti tistim na začetku poklicne poti, sporoča, naj se začnejo prijavljati za projekte v tujini, saj v Sloveniji zanje delovnih mest preprosto ne bo, ali pa naj iščejo delo pri – zasebnikih. Naklonjenost zadnjim kaže tudi stranka SDS, ki se je odločila minirati projekt koalicijske stranke SMC – tj. zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti. Po njem bi lahko raziskovalnim inštitutom, ki bi imeli dovolj zaposlenih in bi bili vključeni v evropske projekte, omogočili stabilno financiranje zaposlenih. V sodelovanju z NSi je SDS zdaj predlagala, da se okoli zakona oblikuje nova delovna skupina, ki pa je pretežno sestavljena iz predstavnikov zasebnih raziskovalnih zavodov oziroma fakultet.