Skrbi in upanje

Saga o Akademskem kolegiju se nadaljuje. Študentski dom in del Baragovega semenišča, zgrajen po načrtih Jožeta Plečnika, so na ljubljanski občini uvrstili med nepremičnine, ki bi jih lahko letos prodali. Ocenjujejo, da je dobrih 5000 kvadratnih metrov polkrožne stavbe za Bežigradom vrednih 3.820.000 evrov. Čeprav zatrjujejo, da je študentski dom med te nepremičnine uvrščen zgolj »preventivno«, se mislijo o podaljšanju najemne pogodbe za prostore doma pogovarjati šele tik pred njenim iztekom. Študenti, nastanjeni v domu, so se znašli v negotovosti.

Študentski dom in Plečnikovo stavbo ob Vilharjevi cesti je po četrt stoletja trajajoči denacionalizaciji Mestna občina Ljubljana leta 2018pridobila nazaj od Nadškofije Ljubljana. Že takrat se je ob zamenjavi lastništva in napovedi obnove stavbe pojavilo vprašanje nadaljnjega obstoja doma, ki tam deluje že skoraj 70 let. Zavodu Študentski dom (ŠD) Ljubljana in ministrstvu za izobraževanje je z občino uspelo skleniti najemno pogodbo za prostore, za katere ŠD Ljubljana do takrat sicer ni plačeval najemnine.

Dom in stavba sta v precej slabem stanju, na to opozarja tudi napis »Pozor, odpada omet«. Ta je, kot se sliši, postal že nekakšen zaščitni znak doma. In čeprav je pohištvo v sobah za odpis, sobe pa so dotrajane, študenti v svojem domu vidijo več prednosti kot slabosti – imajo atrij, sobe so prostorne in večinoma enoposteljne. ŠD Ljubljana se izgovarja, da so zaradi dotrajanosti stavbe tudi stanarine v njej nižje, kar pomeni, da se v njih praviloma znajdejo socialno šibkejši študenti.

Pri že tako slabem stanju razpoložljivih študentskih sob v Ljubljani, zaradi česar se študenti zatekajo k zasebnemu najemu, ki je dražji, negotovo stanje, v katero občina sredi epidemije ponovno sili študente, ni dobrodošlo.

Celotna zgodba pa seveda osvetljuje širšo sliko kroničnega pomanjkanja nastanitev za ljubljanske študente. Leta 2010 je Vegrad na Vojkovi cesti nasproti ekonomske in pedagoške fakultete predvidel gradnjo kampusa s 500 stanovanji in okoli 1600 študentskimi posteljami. Kmalu zatem je propadel, projektno podjetje Glina, ki je bilo ustanovljeno prav za izvedbo kampusa, pa je v okviru stečajnega postopka zemljišče prodalo podjetju Metalka Commerce. Po večletnem samevanju zemljišča so pred kratkim novi lastniki začeli gradbena dela. V prvi fazi nameravajo zgraditi 533 študentskih stanovanj, trgovski objekt ter gostinski lokal, za katere je že pridobljeno gradbeno dovoljenje, veljavno še iz stare odločbe. V drugi fazi je predviden še študentski kampus s približno 2000 posteljami, za katerega gradbenega dovoljenja podjetje še nima. Prav tako še nima zagotovljenih dolgoročnih virov financiranja za izvedbo projekta. Vseeno velja omeniti, da je Ljubljana v vmesnem času že dobila kampus – čeprav ta ne zagotavlja dodatnih nastanitev, njegova vloga in način poslovanja pa sta pogosto sporna.