Vlada se trudi, Pahor pa tudi

Televizije Slovenija človek res ne razume. Ima najboljšo opremo, največje studie, veliko režiserjev in realizatorjev, znanje in tehniko torej, a kako ji uspe postaviti predsednika republike (spet) pred stekleno steno v kompleksu Brdo? Kako se ji lahko zgodi, da celoten intervju sliko reže čez Pahorjevo ramo črni okvir okna? In še ta stol, na katerega so ga posadili, predsednika. Namenjen je sedenju za mizo, zato je bila Pahorjeva drža hecna. No, nič bolje pa nista bila videti niti novinarja – kakšen kader je to, da Igorju E. Bergantu med intervjujem gleda iz glave pol čebelnjaka?

Dobro, bil je dolgočasen intervju, res. In za to sta poskrbela zaprašena Rosvita Pesek in Borut Pahor s svojim malikovanjem starih zgodb, ki jih nihče več noče poslušati, pa še iz leta v leto bolj zlagane so. Kot ne bi bila zraven, Pahor kot mladi poslanec ZLSD, Rosvita pa takrat še agilna poročevalka TV Slovenija. O kakšni enotnosti, značilni za prva leta samostojnosti države, pa govorita ta dva človeka? O sprejemanju ustave, ki je bila pisana na kožo Milanu Kučanu, zaradi katere tudi Pahor sam danes nima praktično nobene pristojnosti? O tem, kako sta Janša in Bavčar že slabo leto po dnevu državnosti zrušila premiera Peterleta? Vse zveni, kot da obžalujeta, da smo sploh zamenjali politični sistem, ker tisti prej je res omogočal partiji, da je določala enotno mnenje in enotnost opevala, tudi ko je ni bilo. Ali za tem časom žalujeta Paskova in Pahor? Ne, saj vemo, da ne, hecamo se. Stvari so bolj banalne. Pač njima je ok, če vlado vodi Janša. To je vse, plitko, ampak tako pač je.

No, Igor E. Bergant je zaradi opisane usklajene drže Peskove in Pahorja težko igral vlogo resnega novinarja, ki postavlja malo bolj drzna in poglobljena vprašanja. Je poskušal in njegova vprašanja so bila … pač normalna novinarska vprašanja. Na primer naslednje: »Gospod predsednik, trud (vlade, op. p.) je eno, učinkovitost povsem nekaj drugega. Govorili ste seveda tudi o utrujenosti prebivalstva zaradi ukrepov, tudi zaradi komunikacije ukrepov. Smo ne samo v epidemiološki krizi, pač pa tudi politični, kar se kaže ravno v tem, da politika v teh težkih razmerah ne sodeluje v tolikšni meri, kolikor bi lahko. Vedno znova se vračamo na problem nabave zaščitne medicinske opreme, zdaj recimo tudi na problem nabave hitrih testov, ki je eden izmed izhodiščnih problemov te vlade in tudi neki simptom, kako se v Sloveniji v 30. letu samostojnosti sklepajo posli. Nekateri tudi vidijo – vi ste sicer rekli, da to ni tako posebej strašno – poskuse razgradnje države, takšne, kot smo jo imeli doslej.« To vprašanje je bilo tudi vrh intervjuja. Ne odgovor, vprašanje. Odgovor je bil prazen in apologetski.

Mu pa, Pahorju, krajši lasje pašejo, takole ostro prirezani. Se je videlo, da se je na intervju dobro pripravil.