Koronski dodatki

Od marca lani naša država veliko troši. Nadpovprečno veliko, če jo primerjamo z drugimi evropskimi državami. V primerjavi z izdatki držav evroobmočja rastejo naši izdatki trikrat hitreje, javnofinančni primanjkljaj in dolg pa se pri nas povečujeta enkrat hitreje kot v državah EU. Kljub temu Slovenija pri obvladovanju posledic koronske krize ni nič kaj uspešnejša od njih. Kljub velikemu trošenju je recimo rast brezposelnosti med mladimi pri nas najhitrejša v EU; V EU je med januarjem 2020 in oktobrom 2020 brezposelnost mladih zrasla za 15 odstotkov, v Sloveniji pa kar za 35. Vsaj v tem segmentu, kdove zakaj, vladni ukrepi niso delovali. Zelo verjetno zato, ker so protikoronski ukrepi osredotočeni predvsem na redno zaposlene.

Na začetku leta, na začetku epidemije je bilo sicer slovensko gospodarstvo na šoke veliko bolje pripravljeno kot v preteklosti ali kot so bile pripravljene druge države. Tudi gospodarske posledice epidemioloških ukrepov iz prvega vala so bile pri nas bolj blage kot drugod. Kljub temu je Slovenija doslej za odpravljanje koronske krize potrošila več denarja od drugih držav, in to očitno s precej slabšimi učinki. Pri utemeljevanju teh trditev se lahko sklicujemo na poročila fiskalnega sveta in analizo, ki jo je opravil ekonomist Velimir Bole z inštituta EIPF. Oba, fiskalni svet in Bole, opozarjata, da je vzrok za slovensko neučinkovitost javno trošenje, ki ne pripomore k saniranju škode. Ki je arbitrarno in očitno pogojeno s političnimi interesi. Zadnji primer je recimo pomoč vojnim veteranom. Z osmim protikoronskim svežnjem želi vlada vojnim veteranom ponovno izplačati solidarnostni dodatek v višini 150 evrov. Zakaj? Zakaj so vojni veterani še posebej prizadeti zaradi epidemije?

A vojni veterani so zgolj kapljica v morje. V tej veliki, nikoli doslej videni državni intervenciji si en izdatek zasluži še posebno pozornost. To pa je rast plač v javnem sektorju in znotraj njih rast dodatkov zaposlenim v javnem sektorju za delo v tveganih razmerah. Na te dodatke smo lahko postali pozorni sredi tega meseca, ko je notranji minister Aleš Hojs objavil podatke o decembrskih plačah policistov. Več kot sto policistov z objavljenega seznama ima višje dohodke od predsednika države, saj je vlada v času epidemije nekatere zaposlene, med katerimi seveda ni samozaposlenih v kulturi, še posebej nagradila. Sodeč po podatkih, ki so jih poslali z ministrstva za finance, je država v prvem valu izplačala 201 milijon evrov najrazličnejših dodatkov, v drugem valu do 15. januarja pa še dodatnih 85 milijonov, skupaj torej kar 286 milijonov evrov. Večino tega denarja so sicer dobili zaposleni v bolnišnicah in domovih za ostarele, kakšnih 100 milijonov pa je bilo namenjenih vsem drugim. Komu?

Izplačilo koronskih dodatkov je v številnih primerih povsem arbitrarno in pogosto tudi plod političnih odločitev. Namenjeno je nagrajevanju točno določenih skupin zaposlenih.

Doslej je vlada v tako imenovanih zakonih PKP sprejela ali aktivirala že kakšnih šest ali sedem posebnih dodatkov, od dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije, dodatka za delo v tveganih razmerah, dodatka za neposredno delo z bolniki do dodatka za posebne obremenitve uslužbencev iz plačne skupine J. V izplačevanju teh dodatkov, kot bomo poskušali pokazati v nadaljevanju, pa ne le, da ni videti nobene logike in je v številnih primerih povsem arbitrarno, ampak je pogosto plod političnih odločitev. Namenjeno je nagrajevanju točno določenih skupin zaposlenih. Za prvi primer lahko vzamemo Zavod za gozdove Slovenije, ustanovo, ki se je znašla v središču pozornosti ob odstopanju kmetijske ministrice Aleksandre Pivec. Sama je trdila, da jo neke sile v ozadju, povezane s stranko SD, režejo, ker se je odločila narediti red pri gospodarjenju s slovenskimi gozdovi, zato je vlada septembra na njen predlog tudi zamenjala direktorja zavoda.

Takole se je zgodilo: septembra je vlada na vrh Zavoda za gozdove Slovenije postavila Janeza Logarja, čez mesec dni, oktobra, pa je okoli 780 zaposlenih v zavodu, večinoma so to revirni gozdarji, dobilo rekordne dodatke k plačam zaradi dela v nevarnih epidemioloških razmerah. V povprečju je vsak zaposleni dobil 1086 evrov dodatka k plači, nekateri več, nekateri manj. Največ je dobil vodja brežiške območne enote, in sicer 5348,42 evra (vse bruto), na drugem mestu je pristal vodja sektorja, dobil je 4363 evrov, vodja mariborske območne enote pa 3959 evrov. To so bili dodatki, ki so jih gozdarji dobili za čas prvega vala epidemije, torej za obdobje dveh mesecev in pol, trdijo na zavodu. Drugi val dodatkov očitno še pride. Po kakšni logiki je država v času epidemije nagradila revirne gozdarje, ko pa epidemiologi pravijo, da na svežem zraku, v gozdu denimo, tako rekoč ni možnosti, da bi se kdo okužil?

Uradno gre v tem primeru za izplačilo posebnega dodatka, ki ga v času epidemije določa kolektivna pogodba za javni sektor. Imenuje se dodatek »za nevarnost in posebne obremenitve« in ga je na plačilnih listah javnih uslužbencev najti pod šifro C223. Ministrstvo za javno upravo je poleti sklenilo, da so do tega dodatka upravičeni le tisti uslužbenci, ki opravljajo nevarno delo, o čemer naj bi odločali vodilni v posamezni instituciji. Vlada si je tako umila roke, češ, o teh izplačilih odločajo posamezni direktorji. Dejansko pa je postopek takšen: direktorji v javnem sektorju na pristojna ministrstva pošiljajo zahtevke in se z ministrstvi usklajujejo. Zavod za gozdove se je s kmetijskim ministrstvom o izplačilu teh nagrad pogajal vse poletje, od junija. Vpleteni so se pogajali o skupnem znesku nagrad do 1,8 milijona evrov, smo izvedeli. K temu, da so nazadnje zaposleni dobili skupaj kar 1,1 milijona evrov dodatka, je očitno pripomogla zamenjava direktorja. Pa verjetno še to, da sta predsednik Sindikata Zavoda za gozdove Slovenije Boštjan Režonja in pristojna oseba na ministrstvu za kmetijstvo Robert Režonja, ki ga je vlada julija imenovala za generalnega direktorja direktorata za gozdarstvo in lovstvo na ministrstvu za kmetijstvo, brata. Skratka, malo politike, malo družine. Soglasje za izplačilo je nazadnje sicer podpisala Aleksandra Pivec.

Za lase privlečena pojasnila Zavoda za gozdove Slovenije, zakaj so gozdarji dobili rekordne koronske dodatke, objavljamo v okvirju – ta primer je seveda absurden, a še zdaleč ni osamljen. Precej visoke dodatke zaradi virusa si, recimo, izplačujejo gasilci. V Gasilski brigadi Koper je vsak od 68 zaposlenih oktobra dobil v povprečju 1163 evrov dodatka zaradi epidemije. Razumemo, da ta dodatek dobivajo delavci v zdravstvu, a zakaj tudi gasilci? Razlogi so spet malce smešni. Iz gasilske brigade so odgovorili, da je bil zaposlenim dodatek izplačan za čas dela, ko je bila »izpostavljenost okužbi večja« in sicer za obdobje med 17. marcem in 31. majem. Največje dodatke so dobili za čas intervencij in ob dežurstvih na vstopnih točkah za odvzem brisa, malce manj pa za ves preostali čas, ko so bili zgolj prisotni na delovnem mestu, saj pogosto pri tem niso mogli ohranjati razdalje. Izpostavljenost okužbi naj bi bila prav tako velika, ko so denimo razkuževali vozila. Skratka, gasilci so dodatek za covid dobili tudi zato, ker pri pranju njihovih vozil naokoli škropi voda, ta pa morebitne seve virusa v kapljicah širi po okolici in povečuje tveganje za okužbo.

Verjetno je znano, da prodajalci v trgovinah posebnih koronskih dodatkov ne dobivajo, jih pa dobivajo uslužbenci na občinah zaradi stika s strankami, in to čeprav so občine v času epidemije obiske strank omejile ali prepovedale. »Zaradi naraščajočega števila okuženih s COVID-19 v Sloveniji in zaradi zdravja zaposlenih ter strank omejujemo obisk strank na sedežu Občine Prebold. Sedež občine naj stranke obiščejo samo v nujnih primerih, predhodno pa naj se pri posameznih javnih uslužbencih naročijo po telefonu ali elektronski pošti. Kontaktni podatki o javnih uslužbencih so dostopni,« so recimo lani jeseni sporočili iz občine Prebold. Hkrati s tem pa je dal župan zaposlenim na občini še dodatek za posebne obremenitve v času epidemije. Novembra je v povprečju vsak od zaposlenih na občini dobil 787 evrov. To je že izplačilo zaradi drugega vala epidemije, ki je bila razglašena 17. oktobra. V mestnih občinah Ljubljana in Maribor zaposlenim koronskega dodatka ne izplačujejo, nekatere občine pa si to vendarle lahko privoščijo. Rekorderka med njimi po izplačilu je občina Ig, kjer občinsko upravo vodi predsednik občinskega odbora SDS Brezovica Janez Miklič.

Na Igu v času epidemije zaposlenim na občinski upravi redno izplačujejo dodatek za posebne obremenitve v času epidemije – za oktober, torej za slabega pol meseca je vsak od zaposlenih v povprečju dobil 600 evrov, za mesec november pa že 1187 evrov, četudi obiskov na občini praviloma ni. »Med epidemijo je kontakt s sprejemno pisarno in občinsko upravo možen le po telefonu ali e-pošti. Obisk strank ni mogoč,« je zapisano na občinski spletni strani. Zakaj kljub vsemu še dodatki, ko pa je dela manj? Janez Miklič je odgovoril, da na občini Ig delajo v »rizičnih razmerah«. Rizičnost naj bi bila v tem, da se v občinski upravi »vršijo sestanki v občinski stavbi in na terenu. V sklopu občinske uprave je organiziran tudi režijski obrat, ki vsakodnevno skrbi za nemoteno delovanje vodovodnih in kanalizacijskih naprav ter vzdrževanje ostale komunalne infrastrukture,« je odgovoril. Najvišji dodatek je bil oktobra izplačan prav vodji tega režijskega obrata in seveda Mikliču osebno. A ta je nato dodatek vrnil, saj so pozneje ugotovili, da funkcionarjem ne pripada.

Ne le da so ti dodatki absurdni, imajo celo učinke, ki so v nasprotju s cilji boja proti epidemiji. V skladu z interpretacijo ministrstva za upravo si jih lahko izplačujejo zgolj zaposleni, ki so prisotni na delovnem mestu.

Prodajalci v trgovinah posebnih koronskih dodatkov ne dobivajo. Jih pa dobivajo uslužbenci nekaterih občin, čeprav so občine v času epidemije obiske strank omejile ali prepovedale.

V občinah, kjer si jih izplačujejo, so doslej zaposlenim skupaj izplačali 4,3 milijona evrov dodatkov – sicer strank osebno ne sprejemajo, hkrati pa zaposleni tudi ne delajo od doma, ampak zaradi dodatka redno hodijo v službo. To smo preverili in izkazalo se je, da so naša predvidevanja pravilna: v občini Pesnica si je v občinski upravi 18 zaposlenih za mesec oktober izplačalo po 289 evrov dodatka, v Kočevju pa 394 evrov. Za mesec november so si v Kočevju izplačali že 511 evrov dodatka, v Pesnici pa 517. Pesnico in Kočevje smo vprašali, ali je kdo od zaposlenih oktobra delal od doma – pričakovano so odgovorili, da nihče. Podobno je tudi v drugih institucijah. Med epidemijo v upravah številnih organizacij sedijo zaposleni zgolj zaradi dodatkov.

Če izpustimo zdravstvo in domove za ostarele, so po skupni višini zneska zaradi števila zaposlenih največji izplačevalci koronskih dodatkov na policiji in v vojski. Kar 5146 zaposlenih v Slovenski vojski – od 6270 – vsak mesec prejema še dodatek zaradi epidemije, v povprečju slabih 100 evrov vsak. Največ, so odgovorili iz Slovenske vojske, naj bi dobivalo 83 zaposlenih v vojaški zdravstveni službi, tej skupini sledi okoli 2000 vojakov, ki dobivajo koronski dodatek za polovico delovnega časa, saj naj bi bili izpostavljeni velikemu tveganju pri varovanju državne meje, na protokolarnih prireditvah, ker so na mednarodnih misijah ali ker naj bi bili pomagali civilni zaščiti. Poleg tega dodatek dobivajo tudi vojaki, ki »urejajo tehnične zaščite«, delajo v kurirski službi, kuhinjsko osebje ali vojaki na straži. Kaže, da je virus res zelo zahrbten. In končno tudi vsi tisti, ki delajo po pisarnah, recimo na sedežu poveljstva. Koliko? Iz podatkov ministrstva za javno upravo je mogoče razbrati, da več sto podčastnikov Slovenske vojske prejema vsak mesec do 800 evrov dodatkov, večinoma prav zaradi epidemije. V vojski so doslej izplačali 6,4 milijona evrov dodatkov, v policiji pa okoli 20 milijonov.

Iz ministrstva za notranje zadeve so nam odgovorili, da pri izplačilu dodatka za riziko predpostavljajo, da uslužbenci v pisarnah polovico delovnega časa preživijo v nevarnih razmerah, če pa imajo stike s strankami, ki niso zaposlene na ministrstvu, predpostavljajo, da delajo v nevarnih razmerah 80 odstotkov delovnega časa. Za mesec december je najvišji dodatek, v tem primeru gre za neto znesek, prejela njihova vodja službe za varnost in zdravje pri delu Simona Sihur in sicer 795 evra, na drugo mesto se je uvrstila podsekretarka Suzana Mandelj, ki je prejela 781 evra, vodja službe za informacijsko tehnologijo Marjan Mencingar pa je ob plači prejel še 771 evra neto dodatka zaradi virusa.

Več sto evrov dodatkov si vsak mesec poleg omenjenih izplačujejo tudi v nekaterih vrtcih in centrih za socialno delo – v Centru za socialno delo Južne Primorske so recimo oktobra za prvi val epidemije zaposlenim izplačali v povprečju po 1300 evrov dodatka za delo v tveganih razmerah – to je sicer izplačilo za dva meseca in pol. A daleč najvišje vsote si zaradi epidemije seveda izplačujejo zaposleni v zdravstvu – do 15. januarja naj bi bili tam izplačali 109 milijonov evrov dodatkov. Na začetku leta je vlada načrtovala, da bi zaposleni v zdravstvu, ki delajo neposredno z bolniki, okuženimi z virusom, dobili za 65 odstotkov višjo urno postavko, če je razglašena epidemija. Če pa epidemija ni razglašena, naj bi obveljal drug dodatek, s katerim naj bi se urna postavka zaposlenih, ki delajo neposredno z bolniki, zvišala za 30 odstotkov. A je vlada v šestem protikoronskem svežnju (PKP6) oba dodatka združila, to pomeni, da naj bi od 19. oktobra zaposleni v zdravstvu, ki delajo neposredno z bolniki, dobivali 95 odstotkov višjo urno postavko.

V občinskih upravah, kjer si dodatek izplačujejo, sicer strank osebno ne sprejemajo, hkrati pa tam zaposleni tudi ne delajo od doma, ampak zaradi koronskih dodatkov redno hodijo v službo.

Kaj to konkretno pomeni? Dejanskih posledic še ni mogoče napovedati, ker vseh zahtevkov vlada še ni dobila. A s temi dodatki se bodo očitno plače nekaterih zaposlenih zvišale za nekaj tisoč evrov. Za mesec november je denimo 457 višjih zdravnikov specialistov, zaposlenih v ljubljanskem kliničnem centru, prejelo v povprečju 6124 evrov dodatka k plači, diplomirane medicinske sestre pa 1763 evrov. Za delo v januarju 2020 so najvišje izplačane plače v javnem sektorju, ki so jih praviloma dobivali zdravniki specialisti, znašale od 10 do 15 tisoč evrov, v času epidemije so se zvišale tudi na več kot 20 tisoč evrov. Maja je bil rekorder višji zdravnik specialist v kliničnem centru, skupaj je prejel 27 tisoč evrov bruto plače, avgusta, za ta mesec so dosegljivi zadnji podatki, je direktor novogoriškega zdravstvenega doma prejel 24 tisoč evrov, strokovni direktor v mariborskem kliničnem centru pa 23 tisoč evrov.

V času epidemije se morda o ustreznosti teh izplačil ne spodobi dvomiti, kljub vsemu pa lahko omenimo, da v drugih državah takšnih ukrepov niso sprejeli. Za čas epidemije so zaposleni v Avstriji, ki delajo v domovih za ostarele, lani prejeli enkratno izplačilo 150 evrov, zdravniki pa niti v Nemčiji niti v Avstriji niso potrebovali dodatnih nagrad. Iz nemškega zdravniškega združenja Marburger Bund so odgovorili, da se je nemška vlada lani odločila, da bo država izplačala tako imenovano »koronsko premijo« zgolj negovalnemu osebju, ki je v Nemčiji med epidemijo še posebej obremenjeno. V tem primeru je šlo za enkratno nagrado do 1500 evrov. V Nemčiji zdravniki v času epidemije niso dobili nobenega dodatka, in kot so odgovorili iz Marburger Bunda, v zvezi z epidemijo tudi nimajo posebnih zahtev: »Zaradi pomanjkanja negovalnega osebja razumemo, da je bila tej poklicni skupini med epidemijo namenjena posebna pozornost.«

To je potrdil tudi slovenski zdravnik Andrej Trampuž, infektolog iz berlinske bolnišnice Charité: »Ne, mi zdravniki nismo dobili nobenih dodatkov k plači. So pa moji sodelavci v zdravstveni negi na kliniki Charité dobili dodatnih 500 evrov enkratnega izplačila za leto 2020. Drugi delodajalci v Nemčiji so za delo v zdravstveni negi v izrednih razmerah izplačali do 1000 evrov tako imenovanega koronskega bonusa.« Dejansko so zdravniki lani v Nemčiji imeli nižje plače, še dodaja Trampuž. »Zdravniki so v večini klinik dobili lani v povprečju nižje plače, ker je zaradi manjšega obsega dela zaradi odpovedanih elektivnih posegov odpadlo več dežurstev in nadur. Brez dvoma pa so bili znatno bolj obremenjeni tisti, ki so delali na intenzivnih in urgentnih oddelkih. Njihovo dodatno delo bo pretežno kompenzirano s prostimi dnevi po koncu pandemije,« pravi.

V tem smislu so v Sloveniji razmere podobne. Sodeč po zadnjih podatkih o poslovanju slovenskega zdravstva, ki jih zbira Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), je bila lani do novembra vrednost opravljenih zdravstvenih storitev v breme ZZZS za 30,9 milijona evrov nižja v primerjavi z istim obdobjem leto poprej: »V ambulantah družinske medicine, otroškega in šolskega dispanzerja so izvajalci skupaj opravili 67.367 manj obravnav kot v istem obdobju lani (0,6 odstotka manj), v zobozdravstveni dejavnosti 585.597 obravnav manj (24,8 odstotka manj), v specialistični ambulantni dejavnosti 806.069 (13,2 odstotka) manj obravnav, v akutni bolnišnični dejavnosti pa so izvajalci obravnavali 39.562 manj primerov operacij in posegov (12,5 odstotka manj) kot v istem obdobju lani,« so sporočili iz ZZZS. Morda v Nemčiji ali Avstriji zdravniki dodatkov ne potrebujejo, ker imajo tako ali tako visoke plače in ker jih ne primanjkuje. Ampak v Sloveniji recimo v UKC Ljubljana dodatek za epidemijo prejemajo tudi uradniki, torej tudi vsi tisti, ki nimajo stika s pacienti – ti so pavšalno upravičeni do dodatka za 60 odstotkov delovnega časa.

Opisani primer izplačevanja dodatkov za čas epidemije pa je zgolj ponazoritev zgrešenosti številnih drugih vladnih ukrepov, ki nimajo nobene zveze z bojem proti epidemiji. Kakšno zvezo z epidemijo je imela oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za vse, ki so v prvem valu epidemije delali – kar je stalo 435 milijonov evrov? Pa dve izplačili solidarnostnega prispevka za upokojence, kar je državo stalo 134 milijonov evrov? Pa izplačila pomoči dijakom in študentom, ne glede na njihov socialni status? Rezultat teh transferjev je zdaj viden zgolj na bančnih računih. Zaradi hitrega naraščanja privarčevanih sredstev banke uvajajo ležarine, Slovenija pa je postala država, v kateri je razmerje med posojili in privarčevanimi sredstvi (depoziti) največje v EU. Z drugimi besedami: ta denar, z visokimi koronskimi dodatki vred, je bil izplačan posameznikom, ki ga ne potrebujejo in ga tudi niso trošili. Gospodarstvo od vsega tega ni imelo nič.

Za povrhu pa je vlada s tem socialne napetosti še povečala in verjetno celo razgradila enotni plačni sistem. Največjega deleža zaposlenih v javnem sektorju namreč ne sestavljajo policisti, vojaki ali gozdarji, ampak zaposleni v šolstvu. In kot pravi glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) Branimir Štrukelj, šolniki zdaj pričakujejo, da bodo, ko se bodo vrnili na delo, upravičeni do podobnih dodatkov v tveganih razmerah kot policisti. »Saj je država šole sama razglasila za tvegana območja,« je dejal. Ampak ne le da šolniki v tej vladi nimajo politične zaslombe, tako velikega bremena, kot bi na državo padlo, če bi tudi oni dobili omenjene dodatke, proračun ne bi vzdržal.

Tako zmedeno, kot se je vlada lotila ukrepov za zajezitev epidemije, se je lotila tudi sanacije gospodarskih posledic širjenja virusa. Posledice gospodarskih politik leta 2020, skupaj s spori, ki bodo iz tega izhajali, bomo čutili še dolgo. 

Koliko dobijo?

Povprečno izplačilo posebnih dodatkov zaradi epidemije po nekaterih poklicih in organizacijah za mesec november

Zaposleni v zdravstvu (povprečje na prejemnika)

– Višji zdravnik specialist v UKC LJ (457 prejemnikov): 6.124 €
– Višji zdravnik specialist v UKC MB (182 prejemnikov): 3.575 €
– Diplomirana medicinska sestra v intenzivni terapiji III (465 prejemnikov): 1.763 €
– Farmacevt II, Lekarna Ljubljana (77 prejemnikov): 1.161 €
– Srednja medicinska sestra v negovalni enoti, Klinika Golnik (62 prejemnikov): 1.294 €
– Zdravnik administrator v UKC LJ (384 prejemnikov): 769 €

Policija in vojska (povprečje na prejemnika)

– Višji policist, vodja izmene (400 prejemnikov): 1.009 €
– Višji policist (3527 prejemnikov): 793 €
– Podčastnik specialist (105 prejemnikov): 779 €
– Podčastnik (634 prejemnikov): 720 €
– Pravosodni policist (381 prejemnikov): 699 €
– Višji kriminalist specialist (354 prejemnikov): 691 €
– Podsekretar, upravni del MORS (149 prejemnikov): 461 €
– Vojak (346 prejemnikov): 403 €

Nekatere druge poklicne skupine (povprečje na prejemnika)

 – Gasilec, Kranj (15 prejemnikov): 952 €
– Bolničar negovalec, Dom Danice Vogrinec (57 prejemnikov): 850 €
– Operater v centru za obveščanje (110 prejemnikov): 722 €
– Laboratorijski tehnik (116 prejemnikov): 673 €
– Finančni svetnik, Furs (142 prejemnikov): 598 €
– Veterinar (163 prejemnikov): 552 €
– Urednik oddaj, RTV SLO (124 prejemnikov): 551 €
 – Strokovni sodelavec v CSD Ljubljana (140 prejemnikov): 546 €
– Carinik (133 prejemnikov): 419 €
– Finančni kontrolor, Furs, (33 prejemnikov): 370 €

Najvišja povprečna izplačila po občinah povprečje na prejemnika

– Občina Ig (16 prejemnikov): 1.187 €
– Občina Oplotnica (11 prejemnikov): 934 €
– Občina Bloke (12 prejemnikov): 791 €
– Občina Prebold (10 prejemnikov): 790 €
– Občina Kostel (4 prejemniki): 787 €

In v nekaterih drugih organizacijah povprečje na prejemnika

– Ministrstvo za notranje zadeve (623 prejemnikov): 153 €
– Upravni del obrambnega ministrstva (667 prejemnikov): 100 €
– Ministrstvo za zdravje (193 prejemnikov): 108 €
– Direkcija za vode (164 prejemnikov): 80 €
– Urad za meroslovje (41 prejemnikov): 121 €
– Urad za varstvo pred sevanji (6 prejemnikov): 73 €

Opomba: V preglednici je zapisan povprečni znesek vseh dodatkov zaradi epidemije, ki so jih za mesec november izplačale posamezne institucije ali ki so jih dobile nekatere poklicne skupine. Številka v oklepaju je število zaposlenih na navedenem delovnem mestu ali v navedeni organizaciji. Pri vojakih, policistih ali gasilcih manjši del zneska sestavljajo še drugi dodatki, ki jih pripadniki teh poklicev dobivajo, kot so dodatek za nočno delo in delo za konec tedna, a tudi pri njih pretežni del izplačil sestavljajo izredni dodatki zaradi epidemije, predvsem dodatek za delo v tveganih razmerah. Pri organizacijah so navedeni le dodatki zaradi epidemije.

Vir: portal javnih plač, MJU.

POVEZANI ČLANKI:

• Revirni gozdar: 5348 evrov dodatka zaradi epidemije
• Lahovnik: Vse je super (?)