Iskanje izgubljenega časa

Če ste se januarja kdaj znašli na Tivolski cesti v Ljubljani, ko je zaslon digitalne ure, pritrjen na rob strehe nekdanje bencinske črpalke, danes Fotopubovega projektnega prostora, kazal šest ničel (00:00:00), potem tam najverjetneje ne bi smeli biti. Na digitalni uri, umetniški instalaciji avtorja s psevdonimom name:, so ničle vidne samo med policijsko uro, ko gibanje na prostem ni dovoljeno, razen če spadate med nujne primere ali izjeme. Ob šestih zjutraj se ura ponovno aktivira in začne odštevati ure, minute in sekunde do devete zvečer, takrat preide v ničle in krog ponovi zjutraj – tako je vsak dan že od 31. decembra lani in bo ostalo, dokler policijska ura ne bo odpravljena.

»Naša policijska ura ni neposreden napad na vladne ukrepe, ampak igriv klic k premisleku. Koliko časa pravzaprav izgubimo s policijsko uro? Kako ga bomo dobili nazaj?« pravi Dušan Josip Smodej, direktor Društva za sodobno kulturo Fotopub, ki skupaj z avtorjem in umetniško pobudo Cirkulacija 2 stoji za projektom. Avtor je sprva želel reprogramirati digitalno uro na stolpnici TR3, a ker za to ni dobil dovoljenja, je pomislil, da bi digitalna ura prav tako prišla do izraza na Fotopubovem projektnem prostoru, mimo katerega poteka prometna Tivolska cesta.

»Ura je na tem mestu res opazna in to se mi zdi super, kajti pri Fotopubu poskušamo v času, ko lahko galerije obiskujemo le v omejenem obsegu ali sploh ne, izkoristiti centralno lokacijo projektnega prostora, ki je viden tudi s ceste,« pove Dušan Smodej. Ura naj bi z vsako odšteto sekundo tudi piskala, kar bi sprožilo asociacijo na piskanje v sekundah, preden eksplodira bomba, a ker je bilo to za okolico preveč moteče, zdaj čas odšteva neslišno. Ko se številke 00:00:00 končno izpišejo, pa jih navsezadnje tako ali tako ne bi smel videti skoraj nihče, ker bi morala biti velika večina ljudi doma. »Pravzaprav bi se lahko takrat na zaslonu izpisalo karkoli,« se nasmehne Smodej.

Umetnik name: je nase že opozoril z nekaj projekti, denimo z intervencijo SOS SMS, ko so ljudje poslani SMS videli izpisan v zraku v oblačkih dima, ki so iz dimnika Stare elektrarne prihajali v Morsovi abecedi. Ta projekt je sodelujoče opozarjal na veliko porabo energije ob pošiljanju kratkih sporočil. Tokrat pa name: z digitalno uro opominja, da smo že 84 dni po devet ur na dan v hišnem priporu. Glede na število prebivalcev Slovenije to za zdaj znese 1.584.470.916 ur izgubljenega časa.

»Vsi se zavedamo, da širjenje virusa ni časovno omejeno. Širi se na delovnem mestu, v tovarnah, na gradbiščih, v šolah, vrtcih, bolnišnicah, domovih za ostarele, trgovinah; v javnih in zasebnih prostorih. Čemu je torej resnično namenjena policijska ura?« se sprašuje umetnik. »V megli vsesplošnih ’zdravstvenih’ ukrepov avtoritarna oblast kaznuje in ustrahuje narod. Vzporedno s tem spreminja zakone, ki bodo ostali tudi po sedanji situaciji in katerih posledice bodo na plečih Slovencev še dolgo.« Tudi izgubljenega nočnega časa ne bomo, tako kot junak monumentalnega cikla romanov Marcela Prousta Iskanje izgubljenega časa, ponovno našli ob ugrizu v magdalenico ob skodelici čaja, ampak je izgubljen za vedno.