Droge v času korone

Koliko alkohola smo popili in koliko cigaret smo pokadili v času epidemije? Najboljši kazalec porabe tobačnih izdelkov in alkoholnih pijač so pobrane trošarine, te podatke pa zbirajo na ministrstvu za finance.

In kaj kažejo? Na splošno smo v Sloveniji v epidemičnem letu 2020 popili manj alkohola in pokadili manj cigaret kot prej. Prodaja alkohola se je v primerjavi z letom 2019 zmanjšala za šest odstotkov, kar lahko pripišemo omejevalnim ukrepom, predvsem prepovedi prodaje in uživanja pijač na javnih mestih in po gostinskih lokalih.

Da se je leta 2020 poraba alkoholnih pijač zmanjšala, sporočajo tudi podjetniki. Prejšnji teden je združenje slovenskih pivovarn vlado pozvalo k pomoči, saj naj bi bilo pivovarstvo ena od zaradi epidemije najbolj prizadetih gospodarskih panog pri nas.

A ta slika je lahko varljiva. Na drugi strani policija ugotavlja, da je v času epidemije sorazmerno naraslo število alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč; v prvem valu se je njihovo število povečalo za kar 30 odstotkov. Hkrati so nekateri strokovnjaki zaznali tudi porast alkoholizma med ženskami. Iz vsega tega lahko sklepamo, da so se leta 2020 skrajnosti povečale: večina je spila manj, toda nekateri posamezniki, ki so svoje skrbi že pred tem utapljali v alkoholu, so popili veliko več.

Kaj pa tobak? Tukaj je zgodba še bolj kompleksna. Država je oktobra trošarine zvišala za približno pet odstotkov, kljub temu je na koncu leta finančno ministrstvo pobralo za okoli tri odstotke manj trošarin od prodaje tobačnih izdelkov. To pomeni, da se je leta 2020 splošna prodaja tobačnih izdelkov očitno zmanjšala. Pričakovali bi, da se je v času epidemije kajenje razraslo. Morda zaradi stresa, morda zaradi več razpoložljivega časa med čakanjem na recimo delo. A se ni. V preteklosti se je v državni proračun na leto nateklo približno 420 milijonov evrov trošarin od prodaje tobaka, lani za 10 milijonov evrov manj. Kaj se je zgodilo?

Mogoči sta dve razlagi, po vsej verjetnosti je k zmanjševanju prodaje tobačnih izdelkov pripomogla prepoved druženja. Obstaja pa še druga možnost. Leta 2020 je Slovenija med prvimi v EU uvedla enotno embalažo tobačnih izdelkov. Z njo je leta 2016, ko je bila reforma uzakonjena, ministrstvo za zdravje poskušalo od kajenja odvrniti predvsem mlajše, ki so najbolj dovzetni za logotipe. In čeprav so zdravstveni strokovnjaki pričakovali dolgoročne učinke reforme, so morda ti vidni že zdaj.

Zaradi te reforme so sicer tobačne multinacionalke v Sloveniji sprožile široko kampanjo, njihovi lobisti so obiskovali funkcionarje, družbe so naročale raziskave, ki so dokazovale, da bi z uvedbo enotne embalaže Slovenija kršila pravice intelektualne lastnine in da se bo razrasel črni trg. Finančno ministrstvo in ministrstvo za gospodarstvo sta zato uvedbi enotne embalaže nasprotovali. Leta 2019 je sledil še zadnji poskus. Osemintrideset poslancev, med katerimi je bil najglasnejši tedanji poslanec SMC Jani Möderndorfer, je trdilo, da je treba reformo odložiti za tri leta, saj bo sicer proračun leta 2020 izgubil kar 50 milijonov evrov.

Te napovedi se niso uresničile. Toda vse kaže, da smo leta 2020 vendarle pokadili manj cigaret, k čemur je nekaj pripomogla uvedba enotne embalaže, nekaj pa gotovo tudi splošna prepoved druženja.