Zaradi izražanja političnega mnenja 1600 evrov kazni

Pravna mreža za varstvo demokracije – naveza štirih nevladnih organizacij in nekaj posameznikov, katere namen je zagotavljanje brezplačne pravne pomoči vsem, ki se zaradi nenasilnega javnega delovanja znajdejo v pravnih postopkih – opozarja na nadaljevanje neutemeljenega policijskega popisovanja in izdajanja plačilnih nalogov na podlagi zlorabe zakona o nalezljivih boleznih. Tako je bil ruski par, ki se je odločil pred ruskim veleposlaništvom v Ljubljani izraziti podporo aretiranemu politiku Alekseju Navalnemu, kaznovan z globo 1600 evrov.

Prejšnji mesec, natančneje 23. januarja, so se v Rusiji začeli protesti v podporo opozicijskemu voditelju Alekseju Navalnemu, ki se je po vrnitvi v Moskvo (spet) znašel v zaporu. Na isti dan se je pred ruskim veleposlaništvom samoorganizirano zbrala deseterica posameznikov, ki je hotela izraziti nestrinjanje z odločitvijo ruskih oblasti. Pri tem je vredno poudariti, da ni šlo za organiziran shod ali protest – nekaj posameznikov, parov ali ljudi iz istih gospodinjstev se je odzvalo na mednarodni poziv, naj Navalnemu javno izrazijo podporo.

Deseterica se je pri tem skrbno držala zdravstvenih priporočil – navzoči so med seboj ohranjali razdaljo in nosili maske. »Edini, ki so se mi približali na manj kot dva metra, so bili policisti,« pove ena izmed protestnic. Policiste naj bi bili celo vprašali, kam naj se postavijo, da jih ti po naključju ne bi iz kakšnega razloga oglobili.

Navkljub temu se je na Pravno mrežo za varstvo demokracije po protestu obrnilo devet ljudi, saj so vse oglobili zaradi kršenja zakona o nalezljivih boleznih. Podobno se je zgodilo ruskemu paru – na podlagi tega zakona ali raje pogoste interpretacije tega zakona je bila vsakemu od Rusov izrečena kazen 400 evrov. Poleg tega bo moral vsak od njiju plačati še 400 evrov, ker sta bila zunaj svoje občine.

Pri Pravni mreži za varstvo demokracije potrjujejo, da ustavna pravica do zbiranja ni absolutna in se lahko omeji z zakonom, če je to recimo nujno zaradi varstva pred širjenjem nalezljivih bolezni, a te omejitve morajo biti »primerne, nujne in sorazmerne z zasledovanimi cilji«, prav tako morajo biti časovno omejene in njihova učinkovitost mora biti redno preverjana. »Omejevanje zbiranja je upravičeno le, če ni na voljo nobenega manj omejujočega ukrepa za doseganje istega cilja.« Med te ukrepe lahko štejemo zagotavljanje razdalje in nošenje maske.

»Ljudje imamo pravico povedati, kaj mislimo, deliti informacije in zahtevati boljši svet. Pravico se imamo tudi strinjati ali ne strinjati z oblastjo. Uresničevanje teh pravic – brez strahu ali nezakonitega vmešavanja – je osrednjega pomena za življenje v odprti in demokratični družbi, v kateri ljudje uživajo svoje človekove pravice,« še pišejo v Pravni mreži za varstvo demokracije, kjer podobnih primerov zaznavajo več – od izrečenih glob za lepljenje stopal pred parlamentom do pregona sprehajalcev z dežniki, na katerih ti izražajo nestrinjanje s sedanjo oblastjo. Na mrežo se je do zdaj obrnilo veliko ljudi, skupno so našteli 175 primerov prekrškov, od katerih jih je bilo 65 povezanih s prepovedjo zbiranja.