Film tedna: Glasnejša od bomb

Mozaik skrbno izbranih detajlov in sanjavih pokrajin, v katerem režiser osupljive podobe sooči z neizprosnim razkrivanjem človeške narave

Na TV Slovenija 1 bo nocoj ob 22.40 na ogled družinska drama Glasnejša od bomb norveškega režiserja Joachima Trierja, ki je s svojim značilnim hipnotičnim, a obenem silovitim in vedrim slogom sestavil bogat mozaik skrbno izbranih detajlov in sanjavih pokrajin, v katerem osupljive podobe sooči z neizprosnim razkrivanjem človeške narave.

Ob pripravah na razstavo, posvečeno nenadno preminuli sloviti vojni fotografinji Isabelle Freed, na površje priplava neprijetna družinska skrivnost. Trije odtujeni družinski člani – Isabellin mož in njuna dva sinova – se bodo prisiljeni soočiti drug z drugim in sami s sabo ter na novo opredeliti svoje najgloblje želje in potrebe.

"Film se ukvarja z idejo razvoja v okviru družine, z vprašanjem sožitja, potrebo po ločenosti in jazu, vlogi spomina. Abstrakten je, vendar v življenju naletimo na ta vprašanja. Odraščal sem ob številnih filmih ameriške zahodne obale: Kramer proti Kramerju, Navadni ljudje, Sobotni klub, ki vsi prikazujejo družine iz predmestja z jesenskim listjem. Ugotoviti sem hotel, kako bi bilo ustvariti sodobno različico filma, ki se ukvarja z družbenimi odnosi in sodobno družino," je zapisal režiser.

"Film je melanholični katalog krivde, resentimenta in frustracij, glasnejši od bomb, ki jih je v tretjem svetu fotografirala Isabelle. Joachim Trier, norveški avtor filmov Repriza in Oslo, 31. avgust, kanalizira Redfordove Navadne ljudi, toda problem je v tem, da vse skupaj preveč baročno – in s pretežko roko – obloži: Isabelle ni le umrla, ampak je naredila samomor, oče nima le druge ženske, ampak to, da jo ima, pred sinovoma skriva, starejši sin ni le poročen, ampak ženo tudi vara, mlajši sin pa ni le zblojen, ampak tudi ne ve, da je mama naredila samomor. Jasno, tako veliki ljudje ne umirajo v prometnih nesrečah. To, da ni umrla na fronti, temveč doma (in da je celo naredila samomor), je morda namig, da se sodobna ženska doma – kljub vsem velikim besedam o enakopravnosti ipd. – še vedno počuti tako, kot da je na fronti, sredi vojne, precej težje pa bi kupili namig, da je agonija predmestne družine primerljiva le z agonijo ljudi, ki jih v tretjem svetu trgajo vojne, teror in eksplozije," je v Mladini zapisal Marcel Štefančič jr.

Joachim Trier je odraščal v družini filmskih ustvarjalcev in s super osmičko začel snemati že pri petih letih. Študiral je na European Film College na Danskem ter na Britanski državni filmski in televizijski akademiji (NFTS) v Londonu. Uveljavil se je s kratkimi filmi Pietà (1999), Still (2001) in Procter (2002). Celovečerni prvenec Repriza (2006) mu je prinesel številne nagrade na mednarodnih festivalih (najboljši režiser Karlovi Vari).

l4X6MEdZx9I