Kako bodo Janševi izpadi vplivali na predsedovanje EU?

Tokratno slovensko predsedovanje bo sicer manj zahtevno kot leta 2008. Po sprejetju Lizbonske pogodbe o EU ima namreč po novem unija stalnega predsednika Evropskega sveta in visokega predstavnika, ki unijo vodita na najvišji ravni in pri zunanjepolitičnih vprašanjih, to sta sedaj Charles Michel in Josep Borrell. Velik del vsebine našega predsedovanja je že določen s tako imenovano podedovano agendo. Ima pa predsedujoča v primerjavi s časom pred Lizbonsko pogodbo večjo vlogo v zakonodajnem postopku, kjer se v imenu Sveta, torej vseh držav članic, pogaja z evropskim parlamentom. Kljub novim pravilom in manjši vlogi predsedujoče države pa lahko Slovenija ob dobri pripravi in podpori ostalih držav članic vendarle vpliva na dolgoročne usmeritve unije in njene politike, pravi dr. Sabina Lange, Slovenka, ki je zaposlena pri Evropskem inštitutu za javno upravo (EIPA).

Slovenske pobude, predlogi in ideje so lahko zelo odmevni, Slovenija in predvsem njeni zaposleni na stalnem predstavništvu v Bruslju se recimo lahko izkažejo s svojimi pogajalskimi in vodstvenimi spretnostmi. A v teh političnih okoliščinah, predvideva Langejeva, bo predsedovanje ranljivo in težje za vsakega posameznega slovenskega vodjo: »Zelo verjetno se pri nekaterih vprašanjih ne bo mogoče izogniti negativni atmosferi. Lahko da bo delo posameznih vodij delovnih skupin in drugih teles v primeru Slovenije oteženo ali celo spolitizirano – mogoče tudi kot izgovor. Evropski parlament ima več vzvodov moči in raznolike interese. Slovenske politične razmere lahko izkoristi za svoje namene.«

Dr. Marko Lovec s katedre za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede ima podobno stališče: z vidika Slovenije vidi dva možna problema. Eden je nezaupanje voditeljev in nižjih ravni, ko bo prihajalo do pogajanj, ki jih bo vodila Slovenija. Drug problem pa sta politizacija in prelaganje odgovornosti, češ da nečesa ni mogoče izpeljati pod našim predsedovanjem. »Mi smo z dosedanjo politizacijo nekaterih vprašanj pripravili teren, da se na nas zvali odgovornost za kaj. Ne toliko znotraj odnosov med državami kot v razmerju do parlamenta. Parlamentarci bi pa lahko kje povečali pritisk, godljo smo si sami skuhali,« pravi.

S takšnim pristopom do EU, kot ga ima trenutna vlada z aktualnim premierom, naša država na ravni EU ne more zmagati. A vprašanje je tudi, ali je uspešno predsedovanje sploh slovenski namen. »Ali pa to vlado zanimajo neke druge bolj dosegljive zmage, raznorazni navidezni učinki za slovensko javnost in nacionalpopulistično internacionalo,« nazorno poudari Lovec.

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA: 

• Slovenski pacient