Klet napada

Desant na profesorja Marka Milosavljevića, ki si je upal spregovoriti proti vladi 

Marko Milosavljević, profesor na katedri za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, delovanje medijev in odnos države do njih kritično opazuje zadnjih 25 let. V tem času je imel opraviti že z najrazličnejšimi vladami, ministri za kulturo in direktorji medijskih hiš in bil z njimi pogosto na različnih bregovih, a napadov, kakršnih je bil deležen po nastopu v evropskem parlamentu, ni doživel še nikoli.

Bil je član skupine slovenskih strokovnjakov in predstavnikov medijev, ki se je 10. marca v Bruslju udeležila plenarne seje odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve. Milosavljević je med pogovorom predstavil svoje strokovno mnenje o razmerah v medijski krajini v Sloveniji. A med govorom je naredil napako – zareklo se mu je.

»Prišlo je do nenamerne faktografske napake med javno triurno razpravo,« razlaga. V evropskem parlamentu je dejal, da je bil generalni direktor RTV Slovenija Igor Kadunc »zamenjan pred koncem mandata«. To ne drži in Milosavljević se je zaradi tega naslednji dan javno opravičil, popravek pa je sporočil tudi evropskemu parlamentu. Vendar to ni bilo dovolj – postal je tarča napadov in diskreditacije. Zgodilo se mu je pravzaprav to, pred čemer je svaril evropski parlament.

Postal je »smrdljivi turški pankrt«, v tvitih so ga pozivali, naj »izgine v svojo državo«, in se spraševali, »od kdaj Srbi zastopajo Slovenijo«. A to so samo »ceneni poskusi sovražnega govora in nacionalistične diskreditacije«, kot sam označuje anonimne tvite.

Bolj skrb zbujajoč je bil odziv ministrstva za kulturo, politikov in provladnih medijev, ki so se Milosavljevića odločili označiti za namernega lažnivca in manipulatorja. »Šlo je za nenatančnost, ki se lahko zgodi in se je že zgodila, tudi premieru in poslancem. A vlada se je odločila, da moji napaki pripiše blazno krivdo in zločinskost, da bi me diskreditirala in oblatila.« Prepričan je, da so vsi ti napadi zadnjih štirinajst dni poskus ustrahovanja. »Poskušajo me diskreditirati in utišati, vendar se to ne bo zgodilo.«

Vlade pa očitno ni zmotila samo ta napaka, saj se je ministrstvo za kulturo v odzivu na sejo odločilo demantirati kar večino izjav, ki jih je podal Milosavljević. Tako je recimo na trditev, da je ministrstvo za kulturo javni razpravi o predlogu zakona o medijih sprva namenilo le en teden, dva meseca pa šele po pritisku javnosti, odgovorilo, da trditev ne drži. »Ministrstvo za kulturo je večkrat pojasnilo, da je v sistemu, ki predlagane zakone naloži na strežnik za javno razpravo, prišlo do birokratsko-tehnične napake. To smo odpravili, javna razprava pa je trajala dva meseca, kar je bil namen predlagalca zakona od vsega začetka.« Milosavljević pravi, da gre pri pojasnilu ministrstva za očitno ponarejanje dejstev.

Na napade na kolega se je odzval tudi senat Fakultete za družbene vede, ki ugotavlja, da se je »prostor akademske razprave v zadnjem času izjemno skrčil, prav tako se vse bolj omejuje tudi svoboda akademskega delovanja«. Napade nanj s strani predstavnikov države so označili za nedostojne in nedopustne, pri tem pa pozivajo vse odgovorne, da se vzdržijo vseh dejanj, ki bi pomenila kakršnokoli vmešavanje v avtonomnost univerzitetnega in znanstvenega delovanja. »Mimo so namreč časi, ko je oblast določala, kdo in kako sme predavati na Fakulteti za družbene vede. In če smo se pritiskom oblastnikov uprli takrat, se jim bomo tudi v prihodnje.«

Napadenega profesorja so podprli še drugi: recimo južnoevropska medijska organizacija Seemo Vienna, pa tudi mednarodna medijska raziskovalna skupina Euromedia Research Group.