Mami, oči, imejta se rada

Po številnih poljskih mestih so se pojavili veliki beli plakati, na katerih je z otroško pisavo napisano: »Mami, oči, imejta se rada!« Za kampanjo stoji združenje Sychar, katerega člani svetujejo ljudem v »težavnih zakonih«, saj so prepričani, da je razvez preveč in da bi moralo več ljudi vztrajati poročenih za vsako ceno.

Na Poljskem se vsako leto loči približno 66 tisoč parov, to je tretjina tistih, ki se vsako leto poročijo, ta podatek se ne razlikuje bistveno od podatkov za preostale evropske države. Vendar snovalce kampanje posebej skrbijo ločitve v glavnem mestu Varšavi – tam so leta 2019 imeli približno 6000 porok in okoli 3000 ločitev. Pobudniki akcije želijo moralistično prepričati poročene pare, da se »vsaka sveta zveza lahko prerodi, če se pari naučijo ljubezni, ki je podobna stvarnikovi ljubezni do človeka: potrpežljive, vztrajne, brezpogojne in modre, takšne, ki odpušča in ki se je pripravljena žrtvovati«.

Ta kampanja ni izjema: za omejitve na področju ločitvene zakonodaje se zavzema poljska konservativna, fundamentalistična organizacija Ordo Iuris, ki je tesno povezana s katoliško cerkvijo in vladajočo stranko Zakon in pravičnost. Organizacija je vse vplivnejša, skladno z njenimi stališči deluje katoliški medij Polonia Christiana; ta je lani pripravil razpravo »Ali je čas, da prepovemo ločitve?«, ki je sprožila burne odzive. In kot je nedavno za MMC RTV SLO povedala ustanoviteljica gibanja Ženska stavka Marta Lempart, obstaja možnost, da se bo to na Poljskem zgodilo postopoma. »Že zdaj so ločitve veliko dražje. Sprva bodo uvedli delno prepoved ločitve, to pomeni, da se ne boš mogel ločiti, dokler ne preteče nekaj let od vloge, potem bo sledila popolna prepoved. Kampanja za prepoved ločitve pa že poteka.«

Poseganje na polje ločitev je omejevanje svoboščin, ima pa lahko tudi tragične posledice, kajti žrtve bodo predvsem ženske, ki bodo kot ujetnice nezdravih zakonov še bolj dovzetne za manipulacije in nasilje. Na Poljskem je to po izsledkih lanskih raziskav izkusilo 63 odstotkov žensk. Kako velika težava je to, se zavedajo že najmlajše med njimi – tako je danes 18-letna srednješolka Krystina Paszko lani postavila lažno spletno trgovino, v kateri osebe, ki jih nadzoruje nasilni partner ali kdo drug, lahko sporočijo, da doživljajo nasilje, tako da se pretvarjajo, da na spletu kupujejo kozmetične izdelke – svojo stisko izrazijo z odgovarjanjem na na videz benigna vprašanja, na primer, kako dolgo trajajo »težave s kožo« ali kako se »koža« odziva na alkohol. Ko oddajo naročilo, sistem shrani naslov, da nanj pride pomoč. Spletna trgovina je bila nagrajena z nagrado Evropske unije za civilno solidarnost v bitki proti posledicam pandemije.

Družinskega nasilja je v zadnjem času vse več tudi pri nas, samo v zadnjem mesecu so se zgodili trije femicidi. K sreči pa se slovenska družba od poljske kljub vsemu dovolj razlikuje – predvsem glede vpliva katoliške cerkve –, da je malo verjetno, da bi pri nas kmalu doživeli tako radikalne posege v človekove pravice, kot je omejevanje razvez. Pa vendar: te reči se prav ta hip dogajajo nedaleč od nas. Naj bodo opomin, v katero smer ne smemo iti.