Razstava tedna: Obiskovalca zvabi v notranjosti objektov z neobičajne perspektive

Razstava Tobiasa Putriha prinaša prvi celovit pogled na dve desetletji dela umetnika, ki redno razstavlja doma in po svetu

V Moderni galeriji bo od 25. marca do 20. junija na ogled pregledna razstava Perceptron, ki prinaša do sedaj najbolj celovit pregled del kiparja Tobiasa Putriha. Umetnik, ki redno razstavlja doma in po svetu, je že dve desetletji razpet med Ljubljano, New Yorkom in Bostonom. V svojih konceptualnih in materialno efemernih projektih se giblje med kiparstvom, arhitekturo in znanostjo ter se ukvarja z avantgardami 20. stoletja, zlasti z utopičnimi in vizionarskimi koncepti oblikovanja prostora. Njegova dela so največkrat predlogi, makete oziroma modeli obstoječih arhitekturnih zasnov in historičnih idej. Kustos razstave je Igor Španjol.

Jedro Putrihovega ustvarjanja izhaja iz kiparstva, iz česar je diplomiral na ALUO v Ljubljani. Kasneje se je v okviru podiplomskega študija izpopolnjeval na akademiji v Düsseldorfu, pri enem od najvidnejših imen britanskih 80-tih let, Tonyju Craggu. Poleg osnovnih kiparskih vzgibov se v njegovem izrazu prepletajo hibridna področja med umetnostjo, arhitekturo in znanostjo. Pogosto se izraža z maketami oziroma modeli obstoječih arhitekturnih zasnov. Ideje zanje išče predvsem v avantgardni dediščini 20. stoletja, znotraj vizionarskih in utopičnih konceptov oblikovanja prostora, ki jih zasledimo v opusih Buckminsterja Fullerja, Friedricha Kielserja ali Yone Friedmana.

"Pri razstavljenih instalacijah za simulacijo družbenih vezi in ohranjanje občutka skupnosti, kar je še posebej relevantno v pričujočem času. Pomemben segment predstavlja kiparjeva navezava na arhitekturno zgodovino kinodvoran, pri čemer v svojih konstrukcijah združuje tako konvencionalne kot bolj zapletene atmosferične oblike."

Igor Španjol,
kustos razstave

Razstava zajema mnoga ključna Putrihova dela, nanizana v razponu dveh desetletij. Izraz Perceptron namiguje na umetno inteligenco strojev - Perceptron je bil konec 50-ih let prvi računalnik, zasnovan na osnovi nevronskih mrež. Tovrstno strojno učenje se, predvsem v zadnjem desetletju, neopazno spaja z naravno inteligenco posameznikov. Pri tem umetnost ni izjema - Putrih se, pri delih iz naravnih in umetnih materialov, poslužuje tako individualnih, ročnih potez kot tudi računalniške tehnologije.

Kustos razstave Igor Španjol poudarja, da "gre pri razstavljenih instalacijah za simulacijo družbenih vezi in ohranjanje občutka skupnosti, kar je še posebej relevantno v pričujočem času. Pomemben segment predstavlja kiparjeva navezava na arhitekturno zgodovino kinodvoran, pri čemer v svojih konstrukcijah združuje tako konvencionalne kot bolj zapletene atmosferične oblike. Umeščene v začasnih, prilagodljivih arhitekturah, postajajo Putrihove zamišljene površine prosojni teksturni objekti. Prek oblik in upoštevaje prostorske razsežnosti ter dano svetlobo umetnik ustvarja zgodbo, s katero obiskovalca zvabi v notranjosti svojih objektov, dostikrat z neobičajne perspektive."

Tobias Putrih je leta 1999 diplomiral iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in tam leta 2003 tudi magistriral iz kiparstva in videa. V letih 1998–99 je študiral na Kunstakademie Düsseldorf pri Tonyju Craggu. Njegova dela so vključena v številne muzejske zbirke: MoMA, New York, MACBA, Barcelona, Fondazione Prada, Milano itd. Za svoje delo je prejel več nagrad, tudi osrednjo slovensko nagrado Prešernovega sklada za leto 2008. Putrih živi in dela med Ljubljano in ameriškim Cambridgeem v zvezni državi Massachusetts. Tam od leta 2015 predava na smeri Program in Art, Culture and Technology – School of Architecture and Planning, Massachusetts Institute of Technology.