Premiera tedna: Cement

Ena največjih ljubezenskih zgodb svetovne dramatike

Z velikega odra SNG Drama Ljubljana bodo 26. marca ob 20.00 v živo preko spleta prenašali premiero predstave Heinerja Müllerja Cement v režiji Sebastijana Horvata. Ena največjih ljubezenskih zgodb svetovne dramatike, po režiserjevih besedah odslikava čas, v katerem živimo, ko nam je lažje verjeti v konec sveta kot v spremembe določenega družbeno-političnega sistema, čeprav čutimo, da z njim nekaj ni v redu.

Predstava je nastala po istoimenskem romanu Fedorja Gladkova. Slovenskemu občinstvu je bila prvič predstavljena na odru ljubljanske Drame, leta 1976 v režiji Ljubiše Ristića, tokratna predstava pa je drugi del mednarodne trilogije, ki sta jo v Zagrebu, Ljubljani in Beogradu po tem delu zasnovala avtor priredbe in dramaturg Milan Ramšak Marković ter režiser Sebastijan Horvat.

Ramšak Marković pravi, da bo ljubljanska predstava drugačna od predhodne v Zagrebu, ker se bodo tokrat osredotočili na temo zamujenih priložnosti. V ospredju bo ljubezenska zgodba, ki je v izvirniku postavljena v težek čas državljanske vojne v nekdanji Sovjetski zvezi, ko paru umre otrok zaradi lakote. Vendar pa bodo po besedah avtorja priredbe v uprizoritvi bolj kot težke razmere poudarili nesposobnost, da bi par prepoznal realnost, v kateri se nahaja.

Gleb Čumalov se po nekaj letih državljanske vojne po oktobrski revoluciji vrne domov, kjer se znajde v tovarni cementa, ki kljub visokoletečim revolucionarnim maksimam sameva sama, prazna in nedelujoča. Njegova vrnitev domov je tudi vrnitev k ženi in njunemu otroku. Toda žena mu ne vrača poljubov in objemov. Njena ljubezen je zdaj Revolucija, njeno telo in srce sta zapečatena, njun otrok pa zaradi lakote kmalu mrtev. Glebov cilj je od tega trenutka dvojen: prepričati novo oblast, da lahko ljudje/delavci sami ponovno usposobijo tovarno, ki lahko dela in proizvaja še več in bolje kot prej, ter ponovno pridobiti srce svoje žene.

Cement je ljubezensko pismo nekemu trenutku preloma, rezu med obstoječim in radikalno novim, naslikano z brutalno surovo silo in mrakom, ki skozi celotno pisavo neizprosno izpričuje vero, da vse to je in mora biti, ne glede na grozljive izpeljave, in da je naša prihodnost, prihodnost človeštva, točno ta prelom ali pa … je sploh ne bo.

"Namesto množice delavcev, revolucionarjev, aparatčikov, kozakov, izdajalcev, fanatikov, fantastov sta le mož in žena ter prostor med njunima telesoma in besedami. Ves zunanji družbeni konflikt panoramskih razsežnosti se stisne med Gleba in Dašo. Gledamo eksplozijo komunistične revolucije, identitetne in spolne politike, razrednega boja, feminizma, zgodovinskih opolnomočenj in ekonomske emancipacije na prizorišču zakonske spalnice in kuhinje. Kot da se vsi politični boji začnejo na koži in se brutalno zarivajo in preizkušajo odpornost ženskega telesa. Kot da zgodovina 20. stoletja najde svoje pravo prizorišče – prostor sape med usti njega in nje," je zapisal režiser.

Igrajo: Nataša Barbara Gračner, Marko Mandić, Igor Samobor, Vanja Plut, Nejc Cijan Garlatti, Gorazd Logar, Timon Šturbej in Drago Ivanuša.

Prevajalka: Mojca Kranjc, Ddramaturg: Milan Ramšak Marković, scenograf in avtor videa: Igor Vasiljev, kostumografinja: Belinda Radulović, avtor glasbe: Drago Ivanuša, Oblikovalec svetlobe: Aleksandar Čavlek, lektorica: Tatjana Stanič, asistentka režiserja: Nina Ramšak Marković.