Jemanje šibkejšim

Športni pedagogi in strokovnjaki so se burno odzvali na odločitev ministrstva za izobraževanje, da iz razpisa za izvajalce letnega programa športa izključi sofinanciranje dodatne ure športa v osnovni šoli. Za kategorijo »Oddelki z dodatno športno ponudbo« je bilo v razpisu lani predvidenih 20 tisoč evrov, letos teh sredstev ni. Denar za dodatne športne dejavnosti lahko šole, ki jih izvajajo, pridobijo iz različnih virov, a pomemben vir je bila doslej tudi država, čeprav sredstva niso bila pretirano visoka – od 1500 do 4500 evrov na šolo.

»Včasih so bila sredstva višja, na razpis pa se je prijavljalo tudi več šol,« pravi dr. Gregor Starc, športni pedagog in strokovnjak. Na ministrstvu so nepotrebnost razpisa utemeljevali s tem, da je v zadnjih dveh letih za sredstva kandidiralo le šest šol. »Četudi jih je bilo šest, so te šole računale na ta sredstva. Odprte so od februarja in so že izvajale dodatne programe, zdaj pa se bodo morali ravnatelji znajti po svoje,« nadaljuje Starc, ki je prepričan, da so načrtno rezali tam, kjer je sredstev že tako malo, v upanju, da tega ne bo nihče opazil. »Na simbolni ravni je to res grdo dejanje, izkoriščanje položaja močnega proti šibkemu. Sicer pa vemo, da se pri otrocih in študentih najraje varčuje.«

Starc razloži, da je razlog za vse manj prijav nepraktičnost razpisa. »Šole morajo  vsako leto do konca septembra narediti delovni načrt, v katerega so umeščene tudi vse dodatne dejavnosti. Razpisi za državna sredstva pa so objavljeni po novem letu, letos so bili marca. Šola ima potem samo še dva meseca časa, do junija mora končati vse dejavnosti, sredstva pa lahko porablja samo za nazaj. Poleg tega je razpis precej zahteven. Sporno se mi zdi, da nekdo na ministrstvu, ko je opazil upad prijav, ni poklical na šole, ki so se prej prijavljale, da bi vsaj vedeli, v čem je težava – da je razpis preveč zapleten in ob napačnem času. Zdaj so to izkoristili kot vodo na svoj mlin in sredstva kar odvzeli.«

Starca sicer skrbi tudi širša slika: primerjava razpisanih sredstev za izvajanje letnega programa športa v letih 2020 in 2021 pokaže, da so se sredstva za prostočasno športno vzgojo otrok in mladine, h katerim so spadala tudi sredstva za dodatno športno ponudbo, od lani zmanjšala za 38 odstotkov.

Ministrstvo se glede umika sofinanciranja dodatne športne dejavnosti v osnovni šoli zagovarja, da teh zaradi koronskih omejitev leta 2021 ni mogoče izpeljati. Se pa zato hvali, da je za 404 odstotke povečalo sredstva za program Hura prosti čas.

A Gregor Starc pravi, da povečanje sredstev ni tolikšno, kot je videti. »Za program Hura prosti čas so samo prestavili del sredstev od drugod. Del, 90 tisoč evrov, so na primer vzeli Plavalnemu opismenjevanju. Sklepajo namreč, da tega letos ne bo, ker bodo bazeni še naprej zaprti. To pomeni, da bodo otroci že drugo leto brez plavalnih tečajev, povečal se bo delež neplavalcev, z njim pa potencialno tudi utopitev. Hura prosti čas je sicer dober program, ki bi potreboval še več sredstev, a ne na račun drugih pomembnih kategorij, sploh pa ne, če želijo z njim popraviti, kar je bilo storjeno z ukrepi zaradi covid-19.«

Meritve telesnega in gibalnega razvoja otrok, opravljene maja in julija, so pokazale, da je omejevanje telesne dejavnosti med epidemijo pri šolarjih pustilo občutne posledice. Vse več je debelih otrok, njihove motorične in gibalne sposobnosti se naglo slabšajo. »Če tega ne popravimo, se bomo morali s posledicami spoprijemati pozneje, ko bo začela ta generacija otrok hoditi v službo,« svari Gregor Starc.