Je končno prišel čas, da Italija prizna temno plat svoje zgodovine?

Virtualna fotografska razstava ob 80. obletnici italijansko-nemškega napada na Jugoslavijo

V torek, 6. aprila ob 17.00 bo potekalo odprtje virtualne fotografske razstave z naslovom Z ognjem in mečem. Italijanska zasedba Jugoslavije 1941–43, ki jo lahko spremljate na Zoomu ali YouTube kanalu. Razstava, ki so jo ob 80. obletnici italijansko-nemškega napada na Jugoslavijo pripravili Državni inštitut Ferruccia Parrija (nekdanji Državni inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja v Italiji), Deželni inštitut za zgodovino odporništva in sodobnosti v Furlaniji - Julijski krajini in Oddelek za družbene in politične vede Univerze, bo od 6. aprila dalje na ogled na spletni strani.

Razstava so zasnovali skupaj z Narodno in študijsko knjižnico, Muzejem novejše zgodovine Slovenije, Centrom za suočavanje s prošlošću ter zavodom Apis Umetnost za pozitivno družbeno spremembo. Nastala je pod pokroviteljstvom poslanske zbornice in s podporo Avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine.

"Druge države, kot je Nemčija, so pokazale več poguma pri obravnavi temnih plati svoje zgodovine. Danes, po osemdesetih letih upamo, da je končno napočil pravi trenutek."

Razstava je sestavljena iz desetih sekcij, od katerih sta dve dvojni, ter štiriinpetdeset panojev. Na ogled je dvesto fotografij, petindvajset pričevanj in enainosemdeset intervjujev s pomembnimi raziskovalci tega obdobja: Giancarlom Bertuzzijem, Giulio Caccamo, Štefanom Čokom, Marcom Cuzzijem, Costantinom Di Santejem, Filippom Focardijem, Ericom Gobettijem, Federicom Goddijem, Brunellom Mantellijem, Lucianom Monzalijem, Jožetom Pirjevcem, Guidom Rumicijem, Nevenko Troha ter Annamario Vinci. Vodja projekta je bil Raoul Pupo, nekdanji profesor sodobne zgodovine in zgodovine Julijske krajine na Univerzi v Trstu. Spremna besedila so prispevali Giancarlo Bertuzzi, Štefan Čok, Costantino Di Sante, Filippo Focardi, Brunello Mantelli in Raoul Pupo.

Nemške enote, ki so jim sledile italijanske in madžarske, so 6. aprila 1941 napadle Jugoslavijo. Kraljevina Karađorđevićev je bila uničena, njeno ozemlje pa so si zmagovalci razdelili. "Glavno odgovornost za pekel, v katerem se je znašla tedanja jugoslovanska država, nosijo napadalci, ki so zanetili vojno vseh proti vsem. Sledil je kaos: osvobodilna vojna proti okupatorjem; državljanska vojna med hrvaškimi ustaši, srbskimi četniki, slovenskimi domobranci, komunističnimi partizani; revolucionarna vojna za oblikovanje socialistične države; krvavo zatiranje partizanov; uničenje Judov; poskusi genocida na škodo prebivalstva, ki je bilo 'napačne" narodnosti'," so zapisali v sporočilu o razstavi.

"Italijanski vojaki na priključenih ali zasedenih ozemljih niso bili preprosto in samo gledalci, temveč so bili protagonisti tega vrtinca nasilja. Gre za eno izmed najtemnejših strani naše narodne zgodovine, kamor je res posijalo malo žarkov svetlobe. Zato je v glavnem nepoznana in smo jo raje pozabili."

"Italijanski vojaki na priključenih ali zasedenih ozemljih niso bili preprosto in samo gledalci, temveč so bili protagonisti tega vrtinca nasilja. Gre za eno izmed najtemnejših strani naše narodne zgodovine, kamor je res posijalo malo žarkov svetlobe. Zato je v glavnem nepoznana in smo jo raje pozabili," so zapisali.

"Druge države, kot je Nemčija, so pokazale več poguma pri obravnavi temnih plati svoje zgodovine. Danes, po osemdesetih letih upamo, da je končno napočil pravi trenutek. Skupaj smo prelistali nekatere izmed najtemnejših strani naše narodne zgodovine, tako temne, da jih v Italiji dlje časa ni skoraj nihče hotel brati," so še zapisali.