VIDEO: Janez Janša o zaupanju

Slovenski predsednik vlade med govorci na virtualni konferenci, na kateri je nastopil tudi direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus, ki ga je Janša nedavno pozval k odstopu. Na precej »duhovno« obarvani konferenci bi moral nastopiti tudi spiritualni guru Ravi Shankar.

Predsednik vlade Janez Janša se je ob svetovnem dnevu zdravja udeležil mednarodne konference z naslovom »Spreminjanje paradigem v svetu pandemije: Kako povrniti zaupanje? – Zdravje, sreča in etika«. Ta je potekala na spletu pod pokroviteljstvom Svetovnega foruma za etiko v poslovnem svetu (WFEB). Janša se je tako pridružil skupini častnih govorcev na uvodnem delu celodnevnega foruma, ki se loteva predvsem etičnih vidikov in posledic pandemije na družbo ter javno zdravje.

Med govorci so bili tudi generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Tedros Adhanom Ghebreyesus, britanska ministrica za javno zdravje Jo Churchill in generalni direktor FIZ Biotech Christian Garbe. Na dogodku, ki ga je po navedbah organizatorjev spremljalo več kot dva milijona gledalcev, bi moral nastopiti tudi duhovni vodja in mirovnik Sri Sri Ravi Shankar – ustanovitelj tako Zavoda za razvoj človekovih vrednot kot samega foruma, ki se mu pogosto očita, da velja za nekakšnega guruja za bogataše –, a je nastop odpovedal, saj naj bi se slabo počutil. 

Konferenco je kot prva govorka z besedami, da je za nami resnično težko leto, odprla Rajita Kulkarni, predsednica WFEB. Ob tem je poudarila, da je epidemija na vse ljudi vplivala na samosvoj način, a da je vseeno prepričana, »da si bo zgodovina to leto zapomnila kot zmago človeškega duha in oživitev človeških vrednot«. V svojem govoru je nadaljevala, da nas je epidemija prisilila v razmišljanje o družbi kot o globalni skupnosti, ki potrebuje tudi globalne rešitve. »Paradigme naših življenj se spreminjajo in zato se mora spremeniti tudi naš odnos do njih,« je povedala. »Verjamem, da moramo vsi odigrati pomembno vlogo pri iskanju novih rešitev.«

Ob koncu je še dodala, da se veseli vseh pozitivnih predlogov govorcev, a da naj ti ne bodo defenzivni pri podajanju odgovorov. Poudarila je, da se moramo vprašati, če bi bili lahko tekom krize bolj transparentni pri podajanju informacij, bolj proaktivni in ali bi lahko naredili več pri skupnem reševanju zdravstvene krize. Misel je sklenila z indijsko molitvijo in z zaključkom, da mora biti »na prvem mestu vedno sreča ljudi«.

Svoj pogled na zadnje leto je podal tudi generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus, ki ga je Janša pred letom dni pozval k odstopu. V svojem govoru je poudaril predvsem skrb ob dejstvu, da je pandemija še poslabšala družbene neenakosti, tudi pri pravični razdelitvi cepiva, in oslabila zaupanje v javne institucije. Ob tem verjame, je povedal, da bo ključen predvsem naš odziv ob koncu pandemije: »Če bomo delali skupaj, lahko zgradimo bolj zdrav, varen in pravičen svet, ki si ga vsi želimo.«

»Svetovni voditelji so tisti, ki morajo pokazati moralni kompas. Mogoče sedaj bolj kot kdajkoli prej, kajti le tako lahko vodimo države in družbe v boljšo ter svetlejšo prihodnost.«

Janez Janša o moralnem kompasu

Premier Janez Janša je v svojem govoru dejal, da pogosto slišimo, da epidemija med ljudmi izvabi najboljše in najslabše stvari. »Pandemija je odličen primer tega,« je povedal in nadaljeval, da smo bili priča »nesebični predanosti zdravstvenih delavcev po vsem svetu, pa tudi povečanju črnega trga osebne zaščitne medicinske opreme, v zadnjih mesecih pa tudi povečanju črnega trga s cepivi«. Dodal je še, da je bil v zadnjem letu v stiku s številnimi prostovoljci in nevladnimi organizacijami in da zato ve, da tudi oni prispevajo v boju proti pandemiji.

Sogovorce je opomnil tudi, da smo za izkoreninjenje črnih koz potrebovali kar 200 let, a dodal, da z boleznijo covid-19 ne bo tako. Učinkovitost boja proti pandemiji bo, tako Janša, odvisna predvsem od vodenja državnikov, če bodo ti prepoznali moralno dilemo glede cepiv. »Še pomembnejše vprašanje na obzorju pa je, ali bomo po tej pandemiji boljši ali slabši kot ljudje in kot družba.« Zaključil je z besedami, da so »svetovni voditelji tisti, ki morajo pokazati moralni kompas« in to »mogoče sedaj bolj kot kdajkoli prej, kajti le tako lahko vodimo države in družbe v boljšo ter svetlejšo prihodnost«.

A čeprav je Janša svoj govor zaključil z mislijo o moralnem kompasu voditeljev, ki bi nas lahko popeljali v svetlejšo prihodnost, je po vseh verjetnosti namerno zamolčal razmere, v katerih se je znašla Slovenija. Z omejevanjem medijske svobode in človekovih pravic, na kar te dni ponovno opozarjajo tako tuji mediji kot Amnesty International v svojem poročilu, je država pod vodstvom Janeza Janše vse prej kot zgled evropske demokracije.

ER14lOkSsMg

bQRw8EGHHbY