9. 4. 2021 | Mladina 14 | Politika
Po 15 letih eksperimentov z neodvisnim kadrovanjem in upravljanjem državnih podjetij
Od KAS-a do poloma
Irena Prijović, izvršna direktorica Združenja nadzornikov Slovenije, o kadrovanju: »Po novem v javnosti, ko govorimo o kadrovanjih v gospodarstvu, že kar prostodušno govorimo o strankarskih kvotah, ki se spet legitimizirajo kot nekaj normalnega.«
© Borut Krajnc
Kadrovski cunami v času prve vlade Janeza Janše med letoma 2004 in 2008, najbolj primitivno politično kadrovanje po gospodarstvu, je bil za politiko in javnost tak šok, da je po njem prišla streznitev. Naslednja vlada Boruta Pahorja je obljubila, da bo poslej vse drugače. Pahor je tedanji ministrici za javno upravo Irmi Pavlinič Krebs naložil, naj izdela nov način izbire nadzornikov in predsednikov uprav »državnih« podjetij. Krebsova se je pri tem zgledovala po tako imenovanem finskem modelu izbire neodvisnih strokovnjakov v nadzorne svete in uprave državnih podjetij. Osnovni princip finskega modela je, da vodstva podjetij sama v sodelovanju z lastniki izpeljejo natečajne postopke.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
9. 4. 2021 | Mladina 14 | Politika
Irena Prijović, izvršna direktorica Združenja nadzornikov Slovenije, o kadrovanju: »Po novem v javnosti, ko govorimo o kadrovanjih v gospodarstvu, že kar prostodušno govorimo o strankarskih kvotah, ki se spet legitimizirajo kot nekaj normalnega.«
© Borut Krajnc
Kadrovski cunami v času prve vlade Janeza Janše med letoma 2004 in 2008, najbolj primitivno politično kadrovanje po gospodarstvu, je bil za politiko in javnost tak šok, da je po njem prišla streznitev. Naslednja vlada Boruta Pahorja je obljubila, da bo poslej vse drugače. Pahor je tedanji ministrici za javno upravo Irmi Pavlinič Krebs naložil, naj izdela nov način izbire nadzornikov in predsednikov uprav »državnih« podjetij. Krebsova se je pri tem zgledovala po tako imenovanem finskem modelu izbire neodvisnih strokovnjakov v nadzorne svete in uprave državnih podjetij. Osnovni princip finskega modela je, da vodstva podjetij sama v sodelovanju z lastniki izpeljejo natečajne postopke.
No, v Sloveniji si tako daleč vendarle nismo upali, naša prva izvedba je bila malce prirejena. Ministrstvo za javno upravo je pripravilo predlog za tako imenovani Kadrovsko-akreditacijski svet (KAS), ki ga je sestavljalo sedem članov, strokovnjakov s področij gospodarstva, korporativnega upravljanja in kadrovskega menedžmenta, ki so imenovani za čas mandata vlade. Te je sicer izbral predsednik vlade, a od tam naprej pa naj bi bil KAS pri izboru članov nadzornih svetov neodvisen: uporabljal je podobne postopke, kot so se že uveljavili pri delovanju uradniškega sveta. KAS, ki je bil ustanovljen leta 2009, je vodil ekonomist dr. Bogomir Kovač. Vse dokumente in pravne podlage so njegovi člani napisali sami.
Ker je Pahorjeva vlada pri zamenjavi nadzornikov HSE in Pošte Slovenije KAS obšla, je Kovač skupaj z drugimi člani protestno odstopil. KAS je nato leta 2010 nasledila bolj organizirana tvorba, Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) z redno zaposlenimi strokovnjaki. V njej so prvič vzpostavili enotno evidenco kapitalskih naložb, sami so določili dolgoročne poslovne cilje, opravili so mednarodne primerjave, določili stopnjo donosnosti in višino zahtevanih prilivov od dividend in podobno. AUKN je deloval do nastopa druge vlade Janeza Janše, ko je njena predsednica uprave Dagmar Komar leta 2012 odstopila iz »osebnih razlogov«. Nadomestil pa jo je Peter Ješovnik, seveda član SDS.
Ker je AUKN kljub političnemu prevzemu z vsemi svojimi birokratskimi ovirami SDS vendarle motil pri hitrejšem kadrovanju po gospodarstvu, je druga vlada Janeza Janše AUKN nato želela ukiniti in ga nadomestiti s preoblikovanjem Slovenske odškodninske družbe (SOD) v Slovenski državni holding (SDH). Vmes je Janševa vlada odstopila, zato je prvo upravo na SDH postavila šele vlada pod vodstvom Alenke Bratušek. To sta postala dotlej neznana Matej Runjak in Matej Pirc, ki sta zaslovela po svojih razprodajah državnega premoženja.
Profesor Kovač je na začetku vodil KAS pro bono, neizkušena in še sveža Runjak in Pirc, tako kot tudi vsi nadaljnji upravljalci državnega premoženja, pa sta prejemala plačo, višjo od 10 tisoč evrov. Neodvisnost in profesionalnost upravljalcev z državnim premoženjem sta tudi kasneje padali obratno sorazmerno z njihovimi osebnimi prejemki. Čeprav naj bi bili ti visoki zaradi zagotavljanja neodvisnosti, so bili dejansko odškodnina za to, da so si upravljalci kot vladne marionete umazali svoje dobro ime in opravili umazani posel za politiko.
Dno slovenskega korporacijskega upravljanja smo dosegli v zadnjem letu z idejo ustanovitve nacionalnega demografskega sklada. Če v SDH nadzornike imenuje državni zbor po posebnem postopku, naj bi nadzornike v demografski sklad po novem politične stranke oziroma vlada imenovala neposredno. Tako smo po 15 letih spet na začetku.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.