Koristi in interesi

Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije je jasen. Konflikt interesov definira kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe ali osebe, ki jo subjekt javnega sektorja imenuje kot zunanjega člana komisije, sveta, delovne skupine ali drugega primerljivega telesa, vpliva ali ustvarja videz vplivanja na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog.

Nekoliko nenavadno je, da je predsednik novonastalega Strateškega sveta za digitalizacijo postal ravno prvi Uberjev lobist v državi – Mark Boris Andrijanič.

Vlada se je z informacijo o ustanovitvi novega sveta, ki bo služil kot posvetovalno telo predsedniku vlade, seznanila na dopisni seji 10. aprila. Namen sveta bo, tako njegov novi predsednik v oddaji 24 ur Zvečer, »digitalizacija zdravstva in pa izobraževanja«.

Oglejmo si torej, kako uspešni smo bili do zdaj pri vprašanjih, ki naj bi jih obravnaval strateški svet in za njih v naslednjih petih mesecih za predsednika vlade pripravil predloge. Na primeru digitalizacije izobraževanja smo, če gre verjeti šolski ministrici Simoni Kustec, že »ena vodilnih držav v Evropi«, saj veljamo za rekorderje v nudenju izobraževanja na daljavo. Po drugi strani v zdravstvu za enega večjih dosežkov digitalizacije štejemo mobilno aplikacijo #OstaniZdrav, ki ni bila ravno uspešna.

Ob tem je Andrijanič odgovoril tudi na očitke, da bi njegova prisotnost lahko vplivala na predlog zakona, ki si prizadeva na slovenski trg pripeljati Uber. »Strateški svet se s takšnimi rešitvami ne bo ukvarjal zaradi več razlogov: prvič, da nam tega ne bo mogel nihče očitati, in drugič, ker nas čakajo bistveno bolj pomembne teme za naše državljane.« Andrijanič tudi zanika, da bi imel pri sprejemanju zakona kakršenkoli vpliv. Pove, da svet s tem postopkom nima ničesar, vendar bo pri podobnih vprašanjih lahko svetoval vladi. Doda še očitek – mogoče bi ga bilo razumeti tudi kot enega izmed teh nasvetov –, da so nas v zadnjih petih letih glede Uberja »prehiteli že praktično vsi v Evropi, da o Američanih in Kitajcih sploh ne govorimo«. Zaključi, kako to očitno »dokazuje, da pri nas zares lobirajo samo tisti, ki si želijo na vsak način zaščititi svoje monopole na račun državljank in državljanov«.

Imenovanje nekdanjega sodelavca Inštituta Jožeta Pučnika in pobudnika peticije za privatizacijo in depolitizacijo gospodarstva Andrijaniča je samo eno med nenavadnimi imenovanji te vlade. Po imenovanju Mateja Lahovnika za vodjo skupine za pripravo protikoronskih paketov se je podobno zgodilo še z imenovanjem Janševega priljubljenega davčnega strokovnjaka ter bivšega direktorja slovenske in srbske davčne uprave Ivana Simiča na vrh strateškega sveta za debirokratizacijo, pa tudi z zasebnikom Markom Bitencem, tesno povezanim z SDS, v svetovalno skupino za boj proti koronavirusu.

Koristi teh, ki se radi hvalijo, da pomoč vladi nudijo brezplačno, se pokažejo z imenovanji v nadzorne svete podjetij, pa tudi drugače: Bitenc je v imenu države lansko leto na javni dražbi kot edini zainteresirani ponudnik odkupil kar 5400 kvadratov veliko zemljišče ob Kliniki Golnik, njegov zdravstveni zavod Zdravje pa velja za enega največjih zaslužkarjev množičnih testiranj.

Vprašanje o končnih koristih, ki jih lahko ob svojem imenovanju pričakuje Andrijanič, je na mestu. Na mestu pa je tudi vprašanje, kakšna bo resnična vloga tega sveta za digitalizacijo. Ali ne bi bilo bolje, da bi namesto ustanavljanja še ene skupine zvenečega imena država pripravila aplikacijo, ki bi pripomogla k boljši precepljenosti ljudi?