Hotel si imeti kolo, zdaj pa ga poganjaj

Oddaja 24ur Fokus je v nedeljo zvečer gostila Aleksandra Čeferina – in vsak novinar in vsako uredništvo lahko le sanjata, da se jima bo zgodilo kaj takega, kot se je Pop TV v nedeljo. Intervjuja namreč niti še ni bilo dobro konec, ko je postal prav ta Aleksander Čeferin osrednja oseba ne le slovenskih, ampak evropskih medijev. Bilo je naključje, srečno naključje, a izšlo se je kot v filmu.

Aleksander Čeferin je v enem letu postal tiho upanje Slovencev. Ne bomo pretiravali, če bomo zapisali, da vsak drugi Slovenec upa, da se bo Čeferin morda le odločil in na naslednjih volitvah kandidiral s svojo listo ali stranko. Pač, njegova neposrednost, nekakšna mirna samozavest, pomirjenost s svetom, jasna politična mnenja, ki pa imajo rdečo nit, delujejo pomirjujoče, razumno – pa še svetovljansko. Kako paše ta odsotnost narodnjaške domačijskosti! In nič bolj ne pokaže nizkotnosti, arogance, nedoraslosti in bedne maščevalnosti Janeza Janše kot dejanska samozavest nekega zadovoljnega in osebnostno realiziranega človeka.

Zato seveda slovenski mediji malo tekmujejo v tem, kdo bo našel boljšo priložnost, da bi spet naredil intervju z Aleksandrom Čeferinom. Miha Drozg ni izjemen novinar, je pa intervju izpeljal dobro: Čeferina je spraševal ravno dovolj politično, da je slednji še enkrat povedal, kaj si misli o sedanji oblasti, hkrati pa ga je s svojimi vprašanji jasno opozoril, da ima to nastopanje tudi neke posledice. »Če poveš svoje mnenje, ki ni enako mnenju vrhovnega vodje, te manjšine ali kogarkoli od njih, potem si sovražnik številka ena, naenkrat te začnejo napadati. Pri nas so začeli napadati tudi mojega brata, celo mojega očeta, ki je star 83 let, ampak mi se pravzaprav iskreno temu smejimo, ker vidimo, da ljudje temu ne verjamejo.« In v veselje nam je bilo opazovati, kako se Janša ni zmogel upreti svojemu kalimerovstvu, pol ure po intervjuju ga je bilo že povsod polno, esdeesovcem se je malo trgalo od groze (in na Pop TV so točno vedeli, da se bo to zgodilo). Mi pa smo uživali v jokavih tvitih, užaljenih, ogroženih javkih premiera. Kako hecno, da se ne zmore zadržati, ta »pravi moški«.

A prihaja čas, ko se bo Čeferin moral odločiti. Če namreč resno misli s svojo analizo stanja, bi se moral zavedati, da s svojimi političnimi intervjuji že aktivno kroji politični prostor. Če namreč resno misli to, kar govori, potem mora vedeti, da je doslej že storil preveč korakov, premočno zarezal v slovensko politiko, da bi se še lahko umaknil, ne da bi bil videti neresno in le kot nekdo, ki je stisko sodržavljanov izkoriščal za svojo promocijo. Njegov odgovor, da se oglaša, ker je tako prav, ni več dovolj. Če namreč res verjame to, kar govori, tudi ve, da je s tem zasedel politični prostor, ga že tudi oblikoval, ustvaril neka pričakovanja, ne nazadnje tudi onemogočil druge pobude. Pač, hotel je imeti kolo, zdaj naj ga poganja. Ta pregovor velja tudi zanj. Drozg ga je na tej točki dobro izzval.

Ampak zdi se, da Čeferin to ve. Kot ve, da so se kolesarji vrnili na slovenske ulice.