Novi rektor Univerze v Ljubljani je postal Gregor Majdič

Univerza je spregovorila

Univerza v Ljubljani se je včeraj dokončno izrekla in povedala svoje: 45. rektor univerze, ki bo to vodil naslednje mandatno obdobje – se pravi od 1. oktobra 2021 do 30. septembra 2025 – je postal profesor Gregor Majdič. Ob izvolitvi je povedal, da bo univerza v prihodnje predvsem veliko bolj družbeno aktivna: »Oglašali se bomo ob družbenih vprašanjih. Ne bomo tiho, ko se bodo sprejemale različne zadeve – kot je recimo zdaj zakon o vodah, kot je bila pred letom in pol nacionalna strategija o podnebnih in okoljskih spremembah.«

Rektorske volitve so letos na vseh 26 članicah univerze potekale elektronsko, z uporabo sistema SimplyVoting. Volilno pravico je skupaj imelo 45.672 volivcev, od katerih je svoj glas oddalo zgolj 17 odstotkov – najmanj glasov, 10,9 odstotkov, je oddala skupina študentov. Gregor Majdič je s prejetimi 54,9 odstotkov veljavnih glasov premagal dosedanjega rektorja Igorja Papiča, ki je prejel 45,1 odstotek glasov.

»Oglašali se bomo ob družbenih vprašanjih. Ne bomo tiho, ko se bodo sprejemale različne zadeve – kot je recimo zdaj zakon o vodah, kot je bila pred letom in pol nacionalna strategija o podnebnih in okoljskih spremembah.«

Gregor Majdič,
novi rektor Univerze v Ljubljani 

Nizko udeležbo na volitvah je novi rektor komentiral z besedami, da se tako študenti kot zaposleni pogosto morda ne počutijo dovolj povezani z univerzo in »da ta ne deluje dovolj integrirano«. To je nekaj, kar si prizadeva v prihodnosti spremeniti.

Gregor Majdič je bil izvoljen na predlog ljubljanske veterinarske fakultete, na kateri je kot redni profesor zaposlen od leta 2001. Tam vodi svojo raziskovalno skupino, ki za glavno tematiko svojih raziskav preučuje razlike v možganih med spoloma. Njegova domača fakulteta mu je zaupanje – poleg predlagane kandidature za rektorja, seveda – izkazala tudi s položajem prodekana za znanost in mednarodno sodelovanje.

Delno predava še na mariborski medicinski fakulteti, kjer se kot profesor za fiziologijo ukvarja z raziskavami v molekularni nevroendokrinologiji. V svoji akademski karieri je objavil že več kot 80 člankov v pomembnih znanstvenih publikacijah in več poglavij v tujih monografijah, njegova dela pa so bila citirana že več kot 1800-krat.

Ena izmed njegovih prednostnih nalog, kot je povedal v oddaji Odmevi, bo poleg večje vidnosti univerze tudi ta, da se »končno začne izpolnjevati obljuba, ki je zapisana tudi v zakonu o visokem šolstvu, o 1 odstotku BDP-ja za visoko šolstvo«. Kot drugo verjame, da bi bilo potrebno bolj intenzivno iskati nove vire financiranja univerze – izpostavlja možnost donacij in več sodelovanj z lokalno skupnostjo in gospodarstvom. »Želel pa bi predlagati tudi daljnosežen politični predlog: da bi v Evropski uniji ustanovili nek sklad za 'beg možganov', če temu tako rečemo.« Z zadnjim bi »države, ki prejemajo izobražene kadre, plačevale v ta sklad, države, ki jih izgubljamo, pa bi potem iz tega sklada nekako dobivale sredstva«.

»Sam menim, da moramo kot družba dozoreti, da bomo to sprejemali kot nekaj normalnega.«

Ob pogovoru v Odmevih se je nazadnje dotaknil še dejstva, da bo kot 45. rektor ljubljanske univerze postal eden izmed 44 moških, ki so v več kot 100-letni zgodovini univerze zasedali mesto na vrhu te institucije – edina rektorica univerze je bila nedavno preminula Andreja Kocijančič. Majdič je odgovoril, da bi si želel opolnomočiti ženske, saj se te ne vidijo kot dovolj močne, da bi zasedale visoke položaje. »Sam menim, da moramo kot družba dozoreti, da bomo to sprejemali kot nekaj normalnega.« V svojem mandatu tako namerava vzpodbujati h kandidaturam žensk za nagrade in k zavzemanju za visoke funkcije ter opraviti analizo, kakšna je zastopanost žensk v različnih komisijah univerze. »Če se bo izkazalo, da imamo tukaj problem, bomo začeli razmišljati tudi o ukrepih kako to spremeniti«, eventuelno recimo tudi s kvotami.