Iza Sia Login in delati dobro

Piska teh vrstic je seveda polna predsodkov. Ko se na ekranu pojavi Zvezdana Mlakar, je nemudoma v precepu: na eni strani je super opazovati zrelo žensko, ki si ne da odvzeti ženstvenosti in tudi seksualnosti, njen zanos je prav tako vreden občudovanja. Na drugi strani ne vemo, kaj storiti s to kvazi naivnostjo, ko nas nagovarja kot kakšne otroke, pri čemer točno vemo, kdo je Zvezdana, da igralka in podjetnica točno ve, kaj počne, vemo, da je ta nedolžnost zaigrana, v veliki meri zgolj ničeva, pozornost iščoča in zato duhamorna. Od nacionalne televizije pač pričakujemo resne voditelje, ki teme poznajo, ki se pripravijo, ki ločijo med zgodovinskimi obdobji in zmorejo prepoznati citate, ki jih navajajo sogovorniki. Ampak saj to je bolj razvedrilni program?

Iza Sia Login sicer ves čas poudarja, kako ne potrebuje javne pozornosti, a njen trud, da bi se v družbo umestila kot »glasnik prihodnosti in modrosti«, je vedno znova razgaljen. Vse je predvidljivo, že videno, obdelano v literaturi in tudi najbolj plažastih nadaljevankah: pred sabo imamo osebo, ki zdaj, ko je finančno uspela, poskuša pustiti svoje stopinje na Zemlji kako drugače. Nič novega. A saj govori zanimive in dejansko dobre stvari, govori o tem, da denar ni zadovoljitev – saj se zdi banalno, a ima prav: svet je danes kljub vse večji vednosti le še bolj in bolj obseden s hrčkanjem denarja –, a hkrati je boleče, da ne zmore uvideti bistva: da osebna realizacija nikoli ne pride z osebnim, ampak družbenim. Pač, Iza Sia Login še vedno ne razume, da bi se morala, če res verjame v drugačno družbo, zavzemati za javno šolstvo, za javno zdravstvo, za javna stanovanja, za resno državno skrb za starejše, z drugimi besedami za to, da bogati plačujejo višje davke in da jih plačujejo doma – in da vsi njeni milijoni, tudi če bi jih pol podarila, v primerjavi že s proračunom neke male države, na primer Slovenije, ne pomenijo veliko, če ni sistema obdavčitve premoženja in dohodkov najvišjih razredov. In v Sloveniji na primer resne obdavčitve luksuza, presežnega premoženja in presežnih dohodkov, ni, obdavčitev plač je dejansko nekje v sredini v Evropi, premoženje samo pa je obdavčeno zgolj simbolično. Seveda je lepo, da Iza Sia Login misli dobro, njene misli so na neprimerno višji ravni od načina razmišljanja večjega oziroma pretežnega dela slovenskega podjetniškega razreda – a še vedno znotraj njega.

Seveda smo si tudi mi najbolj zapomnili njeno izjavo, da »ko smo na sestankih s podjetji, kot so Disney, Apple in podobna, podpisovali pogodbe, sem rekla, oprostite, pogodbo bi podpisovali prihodnji petek, to ni pogajalska taktika, takrat pač zvezde v redu stojijo. In so rekli, da to spoštujejo. Nikoli mi nihče ni nič rekel, ker me ni bilo sram. Sicer je Samo (njen mož, op. p.) vedno rekel, to boš ti rekla na sestanku, ker njemu je bilo to bolj tako.« Ta izjava je tako mikavna, da bi se norčevali iz nje. A bodimo še mi malo iskreni. Pisko teh vrstic je ravno na dan ogleda pogovora usekalo v hrbtu, kar je bilo nemudoma pripisano polni Luni in spremembi vremena. Ja, vsi imamo svoja vraževerja, le Iza Sia Login o tem tudi govori javno. Ampak vseeno malo preveč.