Ne ograje – zastave!

Med petkovim kolesarjenjem po Trgu republike se je nekaj pozornih rekreativcev vprašalo, zakaj nasproti parlamenta v granitu nastajajo luknje. Za trenutek se je zdelo, da si bo oblast pred napovedanim torkovim protestom namesto premične ograje tokrat raje omislila kar stalno. A ne – v ponedeljek zjutraj se je namesto ograje tam dvignilo 29 drogov za zastave. Z ljubljanske občine so potrdili, da so jih postavili v okviru priprav na predsedovanje Slovenije Svetu EU – 27 jih je namenjenih zastavam članic, dva pa zastavi Evropske unije.

Drogovi z zastavami članic EU so se nad Ljubljano prvič sicer dvignili že ob prvem Janševem predsedovanju Svetu EU leta 2008. Na parkirišču, ki je čakalo, da postane gradbena jama, nato pa še en luksuzni hotel, so stali še naslednjih 10 let – vse dokler se niso leta 2018 tam začela gradbena dela. »Stvar je postavljena kot nekaj samoumevnega – kot da bi postavili klopco,« razlaga arhitekt in član uredniškega odbora revije Outsider Miloš Kosec, ki ga je četrta stena Trga republike, kot jo imenuje, presunila med jutranjim sprehodom čez trg. »Zastave so pravzaprav poceni urbanizem.« Med predsedovanjem bodo kvečjemu lahko rabile kot fotogenična zavesa, »namesto da bi predsedovanje zaznamovali s čim, kar bi kaj vrnilo mestu«.

Ravno v tem smislu so monumentalizacija usmeritev, na podlagi katerih danes pogosto upravljamo javni prostor – »drugače od samega Trga republike, ki je bil stvar dolgih in transparentnih dogovorov«. A tukaj večjih pomislekov očitno ni bilo – poseg ne bi bil mogoč, če se zanj ne bi zavzela ljubljanska občina in ga ne bi potrdil Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Območje Trga republike po odloku velja za kulturni spomenik državnega pomena, kjer naj bi bilo prepovedano spreminjanje višinskih gabaritov objektov zaradi ohranjanja funkcije spomenika in njegovega območja ter pogledov nanj.

Zastave ničesar ne dajejo prostoru, meni Kosec, hkrati pa trg ponovno simbolično ograjujejo. Ta prostor je policija že razumela kot vojno območje – spomnimo se, kako je z uporabo vogalov stavb in premične ograje na enem izmed petkovih protestov poskušala ob pomoči stalnih in začasnih arhitekturnih elementov onemogočiti pretok ljudi. Kot ugotavlja Kosec, je nemara edini dobrodošel stranski učinek zastav pred parlamentom ta, »da nekaterim poslancem ne bo več treba gledati na množico nezadovoljnih ljudi, ki protestirajo«.

Suverenosti države ne moremo graditi na podlagi velikih zastav. Tako kot odločitev predsednika države Boruta Pahorja, da morajo biti pred predsedniško palačo izobešene velike zastave, tega pred slovensko javnostjo ni naredila nič bolj suverenega, tudi evropske zastave pred parlamentom ne bodo rešile Janševega predsedovanja Svetu EU. Za to so potrebna dejanja – na kvadratnih metrih praporjev ne gre graditi domoljubja.