Kdo so heroji današnjega časa?

V sredo, 5. maja, se je v rimskem nacionalnem muzeju sodobne umetnosti MAXXI odprla razstava »Večje od mene - Junaški glasovi iz nekdanje Jugoslavije«. Razstavo sta postavili kustosinja-sodelavka Giulia Ferracci in nekdanja direktorica Moderne galerije kustosinja Zdenka Badovinac, ki je vlada lani ni želela imenovati v nov mandat. Rim je zdaj v rumeni fazi, galerije, muzeji, kulturne institucije so odprte, vsi, ki pridejo na razstavo, morajo nositi maske, na vhodu jim izmerijo temperaturo.

Ne gre za običajno razstavo, za italijanske razmere je zelo neposredna, politična, emancipatorna. Slovenski umetniki doslej še niso imeli priložnosti skupno razstavljati v tako ugledni instituciji sodobne umetnosti, kakršen je MAXXI. Razstava je postavljena v osrednji prostor muzeja in je »eden izmed osrednjih galerijskih dogodkov rimskega poletja«.

Jugoslavija, njena zgodovina, prihodnost držav, ljudi, narave, družbe, vseh, ki se srečujejo na tem območju, je očitno dovolj intrigantna, da nagovarja Rimljane, Evropejce, vsakega izmed nas. In kot že zapisano, je predvsem politična, v času, ko razpada družba, ko se širita cinizem in individualizem, govori o herojih, herojstvu, tihi solidarnosti, idejah, idealih, utopijah, o stvareh, »ki so večje od nas samih«. Tako tudi ni čudno, da razstavo odpirajo fotografije »angelov z umazanimi obrazi« hrvaškega fotografa Igorja Grubiča, ki je portretiral srbske rudarje iz mesta Kolubara, ki so se leta 2000 s stavko uprli režimu Slobodana Miloševića, njihova stavka pa je pomenila začetek konca Miloševićevega režima. »Glasovi in občutljivost umetnikov, ki razstavljajo tukaj, raziskujejo globoko prepletenost nacionalizmov in torzij pridobitniškega kapitalizma, pripovedujejo o drugačni viziji ljudi in skupnosti. In ob natančnem preučevanju prikažejo drugačno, socialno, trajnostno Evropo, v kateri lahko sobivajo in se med seboj bogatijo identitete in kulture. Morda je to tudi izziv, s katerim se moramo ukvarjati vsi,« je ob odprtju razstave dejala Giovanna Melandri, nekdanja italijanska ministrica za kulturo, ki danes vodi MAXXI.

»Razstavo razumem kot zelo zelo močno politično izjavo,« pravi Zdenka Badovinac. »Močnejšo, kot se mi je zdela na začetku. Izvorno vprašanje razstave je, ali so danes možne herojske geste, ali še obstajajo heroji, zakaj naj se žrtvujemo. Družbo definira solidarnost, koliko te družbe je še ostalo. Zame je vsaka, pa naj bo še tako majhna gesta, ki prispeva k družbenosti, herojska.« Razstava govori o treh silah, o sili ideje in pozitivnih vrednot, za katere smo pripravljeni umreti, druga je sila globalnega kapitala, ki nas obvladuje, tretja je sila narave. »Zgodila se je epidemija, Slovenija se je znašla v času, ko izginja demokracija, ko se kaznujejo kritično misleči, ko se krči prostor kulture in umetnosti. Natančno zato razstava neposredno nagovarja naš prostor.« Naš prostor, predvsem slovenski politični prostor, razstave v izhodišču ni želel razumeti. Slovensko veleposlaništvo v Rimu – konkretno veleposlanik Tomaž Kunstelj – je januarja spisalo depešo, v kateri je ostro zavrnilo idejo, da bi sodelovalo pri razstavi, saj naj bi se Slovenija v času osamosvojitvenih obletnic morala bolj posvečati sama sebi, ne pa nekdanji Jugoslaviji. Kunstelj ni razumel niti namena, niti pomena, niti vsebine, niti konteksta, niti vprašanj, ki jih razstava odpira.

Kunstelj je bil, kot se po diplomatskem protokolu spodobi, v torek vseeno (malce pa tudi oportunistično) na odprtju razstave. »Ogledal sem si jo, zanimiva je,« je dejal v pogovoru za Mladino. »Sam nikoli nisem nasprotoval razstavi, dejal sem le, da razstava, ki se dotika bivše Jugoslavije, ne sodi v kontekst kulturnih aktivnosti našega veleposlaništva v letošnjem letu. Do same razstave, do kustosinje, do umetnikov, do vsebine pa se nisem nikdar opredeljeval.« Veleposlanikova izjava ni najbolj natančna, v že omenjeni depeši je denimo zapisano, da veleposlaništvo odločno nasprotuje, da se v času okroglih obletnic uporabi za razstavo tematika bivše Jugoslavije. Vse to naj bi bilo »v posmeh obletnici slovenske države«. Veleposlanika sicer vseskozi podpira tudi ministrstvo za zunanje zadeve.

Je bilo torej vse skupaj nesporazum, je šlo za nerazumevanje, saj res nihče iz Rima in Ljubljane te razstave ni želel povezovati z obletnicami? »Depeša je bila interpretirana tolikokrat, kolikor je pač ljudi, ki jo je prebralo. Vsebina depeše ni bila namenjena preprečevanju razstave, govorili smo le o tem, ali bi bilo veleposlaništvo eno od tistih, ki bo nekakšen častni pokrovitelj te razstave. Nismo govorili o vsebini, o avtorjih, vprašanje je bilo, kaj bo diplomatska mreža uporabljala v času obletnic. In v resnici bomo čez kakšen mesec pripravili kulturne dogodke, ni še vse določeno, nekaj bo filma, nekaj bo na temo knjig, tudi kaj drugega.« Strah je torej odveč, ni dvoma, da bo veleposlaništvo v Rimu na primeren način proslavilo 30. obletnico slovenskega osamosvajanja in začetek predsedovanja svetu Evrope.

Čas, ki nas stiska za vrat in vedno bolj duši, kliče po herojih. In eni, čisto sveži, so se znašli tudi na zidovih rimskega muzeja. Na razstavi se tu in tam pojavljajo grafične podobe barvitih koles, enake tistim s trnovskega obrežja Gradaščice. Gre za znak aktivistov, umetnikov, ljudi, ki vsak petek kolesarijo v Ljubljani. »Kolesarji se borijo za več svobode, za več demokracije, za več solidarnosti, opozarjajo na družbene probleme, ne le na probleme nove slovenske avtoritarnosti, pač pa tudi na probleme okolja, prihodnosti, skupnosti, vse to, kar razstavo zanima. Tudi kolesarji so heroji današnjega časa,« o tem pravi Zdenka Badovinac.

Razstava Večje od mene - Junaški glasovi iz nekdanje Jugoslavije naj bi, takšen je načrt, novembra obiskala tudi ljubljansko Moderno galerijo. Naj bi, če ne bo vmes spet prišla kakšna obletnica ali pa če ne bo zmanjkalo finančnih sredstev.

Razstava:
Večje od mene - Junaški glasovi iz nekdanje Jugoslavije
Kustosinji: Giulia Ferracci (MAXXI, Rim) in Zdenka Badovinac (Moderna galerija, Ljubljana)
Kdo: Več kot 60 umetnikov z območja nekdanje Jugoslavije, med njimi veliko slovenskih. Razstavljenih je več kot 100 umetniških del.
Kdaj: 5. maj–12. september (novembra je postavitev razstave predvidena v Ljubljani)